Jedro

Tako poklicna aspiracija kot možnost pridobitve zaposlitve sta izjemno pomembni okoliščini pri presoji pravnega standarda rednega šolanja, še toliko bolj v primeru mladeniča s posebnimi osebnimi okoliščinami.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo mesečne preživnine 200 EUR od 12. 4. 2018 dalje.

2. Zoper takšno odločbo se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje tožnik. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Pritožnik opozarja, da za odločitev o obravnavanem tožbenem zahtevku za plačilo preživnine ni pomembno, da tožnik pred tem (gre za čas, ko je živel pri toženki in je oče zanj plačeval preživnino) ni zaključil dveletnega šolanja za grafičnega tehnika. Bistveno je, da se v času, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, redno šola. V šolskem letu 2017/2018 je končal prvi letnik programa „slaščičar“ v Zavodu za gluhe in naglušne (v nadaljevanju ZGN), v šolskem letu 2018/2019 pa je vpisan v drugi letnik tega programa. Do preživnine je upravičen, čeprav se izobražuje na isti stopnji šolanja, saj je njegov cilj pridobiti drug poklic.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Preizpraševanje sodišča prve stopnje, ali se je tožnik redno šolal v obdobju, na katerega se tožbeni zahtevek ne nanaša, je za odločitev o tožbenem zahtevku, kot utemeljeno izpostavlja tožnik v pritožbi, nepomembno. Odločilno vprašanje v obravnavani zadevi je le, ali okoliščini, da je pritožnik že končal šolanje, s katerim je pridobil poklic (izobrazil se je za grafičnega operaterja), sedaj pa se izobražuje na isti ravni šolanja za drug poklic (slaščičar), pomenita, da takšno (formalno nedvomno redno šolanje), ne ustreza pravnemu standardu rednega šolanja v smislu 2. odstavka 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Odgovor sodišča prve stopnje na to vprašanje je napačen. Z brezkompromisno zavzetim materialnopravnim stališčem, da pravice do preživnine nima tisti, ki sicer ima status rednega dijaka, a je pred tem že končal enako stopnjo šolanja, se ni mogoče strinjati.1 Napačno pa je tudi stališče sodišča prve stopnje, da tožnikova želja delati v kuhinji, kjer ima več možnosti zaposlitve, ni dovolj za zapolnitev pravnega standarda rednega šolanja. Tako poklicna aspiracija kot možnost pridobitve zaposlitve sta izjemno pomembni okoliščini pri presoji pravnega standarda rednega šolanja v smislu 2. odstavka 123. člena ZZZDR; še bolj v primeru mladeniča s posebnimi osebnimi okoliščinami, kot je tožnik, kar povsem utemeljeno izpostavlja pritožba.2

6. Neutemeljen je očitek sodišča prve stopnje, da tožnik ni podal trditev o razlogih za ponoven vpis v isto stopnjo izobraževanja. Že iz same obrazložitve sodbe izhaja, da jih je podal. Tožena stranka je tik pred zaključkom naroka po izvedbi dokaznega postopka spremenila svojo izjavo, da zahtevek za plačilo preživnine priznava, da pa je primerna preživnina 70 EUR. Takšno ravnanje bi terjalo presojo sodišča prve stopnje po 3. odstavku 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki je povsem izostala. Reakcije tožnika na naroku po spremembi priznanja nikakor ni mogoče šteti kot tožnikovo izpoved. Da bi šlo za izpoved tudi ne izhaja iz zapisnika o naroku.

7. Opisana zmotna uporaba materialnega prava terja razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP). Zaradi zmotne uporabe materialnega prava, je namreč ostalo v celoti neocenjeno dejansko stanje o preživninskih zmožnostih tožnikovih staršev in o tožnikovih potrebah, četudi je sodišče prve stopnje dokaze v tej smeri že izvajalo. Glede na obseg neugotovljenih dejstev in ob tem, ko je sodišče prve stopnje dokaze že (vsaj delno) izvedlo, ne pride v poštev dopolnjevanje postopka na drugi stopnji. Dopolnitev postopka na prvi stopnji pa bo (zaradi delno že izvedenega dokaznega postopka) tudi bolj ekonomična in ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak prav nasprotno. V ponovljenem sojenju naj sodišče prve stopnje po presoji, ali so pravno pomembni, izvede še ostale predlagane dokaze, nato pa ponovno odloči o tožbenem zahtevku. Pri presoji pravnega standarda rednega šolanja naj izhaja iz zgoraj predstavljenih materialnopravnih izhodišč.3

8. Razveljavitev odločitve o stroških je posledica razveljavitve sodbe. Odločitev o pritožbenih stroških pa je pridržana za končno odločitev (3. odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper sklep (o razveljavitvi) je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če se vloži pritožba po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Prim. sklep VS RS II Ips 436/2002, tudi sodba VSC Cp 1543/2004. Nasprotne sodne prakse pritožbeno sodišče ni našlo. 2 prim. 24. člen Konvencije o pravicah invalidov, posebej odstavki 1. a) in 1. b). 3 Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da bo moralo sodišče prve stopnje svojo odločitev v celoti obrazložiti tako, da se bo opredelilo do vseh odločilnih trditev pravdnih strank (tudi do tistih, do katerih se je v razveljavljeni sodbi že opredelilo in se je do njih opredelilo tudi to sodišče), tako, da bo sodbo mogoče preizkusiti.