Jedro

Plačilo sodne takse v obravnavanem primeru predstavlja vsaj začasno strošek stečajnega postopka. Ali bo plačilo sodne takse dokončno bremenilo stečajno maso, pa je odvisno od izida postopka po vloženi tožbi. Če bo tožnik v tem sporu s tožbo uspel, mu bo toženec moral povrniti pravdne stroške, torej tudi plačano sodno takso. Zato je preuranjeno sklepanje pritožnika, da bo zaradi plačila sodne takse zmanjšana stečajna masa za poplačilo upnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, tožeči stranki pa je odložilo plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje za 12 mesecev od dne pravnomočnosti tega sklepa (1. točka izreka), o predlogu tožeče stranke za oprostitev, podredno za odlog plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari je sodišče pridržalo odločanje za čas ob morebitnem nastanku tovrstne taksne obveznosti za tožečo stranko (2. točka izreka), predlog tožeče stranke za oprostitev, podredno za odlog plačila vseh drugih sodnih taks, razen zgoraj navedenih, je zavrnilo (3. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je pritožbena razloga nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za predmetni postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da v splošno stečajno maso kot nedvomno neobremenjeno premoženje stečajnega dolžnika (v tem sporu tožeče stranke), spadajo zaloge materiala in izdelkov v likvidacijski vrednosti 59.983,00 EUR, terjatve do kupcev v znesku 23.351,00 EUR, osebno vozilo v vrednosti 4.600,00 EUR in najemnina za šest mesecev 10.140,00 EUR, skupno torej okrog 98.000,00 EUR.

Navedena dejstva o vrednosti splošne stečajne mase pritožnik prereka s trditvijo, da ocenjena vrednost zalog materiala in izdelkov 59.983,00 EUR ni realna, saj gre zaradi specifičnosti materiala, modno in tehnološko zastarelih artiklov, za težko unovčljivo premoženje in ocenjuje, da bi ga bilo mogoče unovčiti le za 14.000,00 EUR, ker je stečajni upravitelj za tako ceno že našel kupca in predlog za prodajo po tej ceni že posredoval sodišču. Navedene pritožbene trditve pritožnik z ničemer ni izkazal, niti ni mogoče sklepati, da bo sodišče predlogu stečajnega upravitelja sledilo, saj iz pritožbe ne izhaja, da je stečajni upravitelj pridobil oceno vrednosti tega premoženja (327. člen ZFPPIPP), niti da so bile podane predpostavke iz 4. odst. 329. člena ZFPPIPP za sklenitev prodajne pogodbe na podlagi neposrednih pogajanj s kupcem (po neuspešni javni dražbi ali neuspešnem postopku zavezujočega zbiranja ponudb za prodajo premoženja). Pritožbeno sodišče zato ne more akceptirati pritožbenih navedb o bistveno manjši vrednosti zalog materiala in izdelkov, kot pa jo je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Tudi, če drži pritožbena trditev, da ima iz naslova najemnine tožeča stranka le še terjatev v znesku 6.760,00 EUR, da je del dolžnikov svoje obveznosti že poravnal, preostale terjatve pa so bodisi neizterljive, bodisi dvomljive, je torej pričakovati oblikovanje splošne stečajne mase v višini 66.743,00 EUR, upoštevaje znesek 37.377,00 EUR, s katerim stečajni dolžnik že lahko razpolaga in predračun stroškov stečajnega postopka za čas do 12. 05. 2011 v znesku 55.757,00 EUR, pritožbeno sodišče pritrjuje oceni prvostopenjskega sodišča, da bo tožeča stranka v času odloga plačila sodne takse z unovčenjem stečajne mase prišla do sredstev za poplačilo le-te v znesku 29.925,00 EUR in da ni razlogov za oprostitev plačila sodne takse.

Plačilo sodne takse v obravnavanem primeru predstavlja vsaj začasno strošek stečajnega postopka (354. člen ZFPPIPP v zvezi s 152. členom ZPP). Ali bo plačilo sodne takse dokončno bremenilo stečajno maso, pa je odvisno od izida postopka po vloženi tožbi. Če bo tožnik v tem sporu s tožbo uspel, mu bo toženec moral povrniti pravdne stroške (1. odst. 154. člena ZPP), torej tudi plačano sodno takso. Zato je preuranjeno sklepanje pritožnika, da bo zaradi plačila sodne takse zmanjšana stečajna masa za poplačilo upnikov. Do take situacije bo prišlo le v primeru, če tožnik s tožbo ne bo uspel. Sicer pa vsak strošek stečajnega postopka pomeni zmanjšanje stečajne mase za poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. Intencija zakonodajalca pa ni bilo čim boljše poplačilo upnikov stečajnega dolžnika na račun stroškov stečajnega postopka (ali vsaj dela ali vrste le-teh), saj bi sicer generalno uredil vprašanje plačila sodnih taks stečajnih dolžnikov in le-te izključil kot taksne zavezance za plačilo sodnih taks, tega pa z nobenim predpisom ni storil. Pritožnik s pritožbenim stališčem, da bo zaradi plačila sodne takse za tožbo zmanjšana razdelitvena masa za poplačilo upnikov tožeče stranke kot stečajnega dolžnika, zato ne more uspeti.

Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je ob reševanju pritožbe dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).