Jedro

Zamudne obresti od denarne odškodnine za gmotno škodo, izraženo v tolarski protivrednosti ATS po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, tečejo od dneva, ko je oškodovanec sam repariral predmetno škodo, po obrestni meri za devizne vloge na vpogled v kraju plačila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo zamudnih obresti od posameznih zneskov odškodnine za materialno škodo, izraženih v avstrijskih šilingih (ATS), v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila od zapadlosti posameznega zneska do plačila, in sicer po obrestni meri, kot se priznava za vloge ATS na vpogled pri Novi Ljubljanski banki d.d.. Obenem je toženi stranki naložilo plačilo denarne odškodnine za nematerialno škodo v znesku 170.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila in povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 315.517,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe do plačila. V presežku pa je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Proti sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se pritožbi ugodi, sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne prvi stopnji v ponovno sojenje, ali pa spremeni tako, da se za izračun zamudnih obresti od posameznih zneskov odškodnine za materialno škodo določi tečaj za ATS na dan zapadlosti posameznih zneskov. Tožena stranka namreč meni, da se ob uporabi tečaja na dan plačila tožeči stranki prisoja dvakrat toliko, kolikor je upravičena po zakonu. V takem primeru se ji prisoja dvojni znesek obresti. Gre za obresti, ki tečejo že od leta 1991 in oziroma od leta 1996 in tečaj ob nastanku materialne škode je bil bistveno drugačen od tistega, ki bo veljal na dan plačila. V tečaju na dan plačila je vsebovana že vsa valorizacija z zakonskimi zamudnimi obrestmi od glavnice od leta 1991 oziroma 1996 dalje. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila, da ji je tožena stranka dolžna povrniti popolno odškodnino. To pomeni, da mora sodišče pri tožeči stranki vzpostaviti tak gmoten položaj, kakršen bi bil, če škode ne bi bilo. Ker je tožena stranka fizična oseba, je od nje mogoče zahtevati le plačilo tolarske protivrednosti deviznega zneska, pri čemer od odškodnine v deviznem znesku tečejo zamudne obresti po obrestni meri za devizne vloge. Le tako se tožeči stranki povrne celotna škoda. Brezpredmetne so pritožbene navedbe glede povečanja tečaja od nastanka škode do danes, saj je potrebno upoštevati, da bi tožeča stranka lahko, v kolikor škodnega dogodka ne bi bilo, s predmetnim denarjem razpolagala. Pomembno je, da je tožeči stranki škoda nastala v tuji valuti in popolna odškodnina tožeči stranki predstavlja glavnico v tuji valuti in obresti na tujo valuto. Predlaga zavrnitev pritožbe. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem (obrestnem) delu v mejah pritožbenih razlogov ugotovilo, da ti niso podani, prav tako pa tudi ne tiste postopkovne kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. V obravnavani zadevi je oškodovanec (tožeča stranka) sam odpravil premoženjsko škodo, ki mu je nastala v prometni nezgodi dne 5.5.1991. V takem primeru zamudne obresti od posameznih zneskov odškodnine za premoženjsko škodo tečejo od dneva, ko je bila ta škoda odpravljena, oziroma od dneva nastanka stroškov za odpravo škode. Skladno s tem je tudi sodišče prve stopnje določilo tek zamudnih obresti. Prav tako je sodišče prve stopnje tudi po višini predmetne obresti tožeči stranki pravilno dosodilo. Tožeči stranki je premoženjska škoda nastala v devizah (v avstrijskih šilingih). Tožeča stranka si je izbrala kraj izpolnitve, in sicer zahteva odškodnino za premoženjsko škodo v tolarski protivrednosti deviznega zneska odškodnine po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Zamudne obresti od deviznega zneska tečejo po obrestni meri, kakršna velja za devizne vloge (v konkretnem primeru za avstrijske šilinge) na vpogled v kraju izpolnitve (v konkretnem primeru pri Novi Ljubljanski banki d.d.). Zamudnih obresti po zakoniti obrestni meri, ki velja za tolarske terjatve, tožeči stranki namreč ni mogoče dosoditi, saj tu obresti nadomestujejo tudi valorizacijo. Ta pa v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj je vrednost tožnikove terjatve s tem, ko je ta določena v ATS, ohranjena. Vrednost tožnikove terjatve v ATS iz naslova odškodnine za premoženjsko škodo pa je ohranjena le v primeru, da se devizni znesek pretvori v tolarskega na dan plačila in to po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Le na ta način je zagotovljeno varstvo tožeče stranke kot oškodovanca. Zaradi tega toženi stranki ni mogoče slediti, ko v pritožbi pravi, da je treba uporabiti tečaj za avstrijski šiling, kakršen je veljal na dan zapadlosti posameznega zneska premoženjske škode. Prav tako pa pritožnik nima prav, ko pravi, da je prisojena odškodnina dvojno obrestovana. Za tak primer bi šlo le, če bi tožeča stranka zahtevala tolarske zakonske zamudne obresti od deviznega zneska odškodnine. Na podlagi navedenega se pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno določilo začetek teka in višino zamudnih obresti od posameznih zneskov premoženjske škode, zato je sodišče druge stopnje na podlagi 353.člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, ZPP) pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V postopku namreč ni bilo zaslediti bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pravdni stranki sta priglasili tudi stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je sodišče druge stopnje odločilo, da mora svoje pritožbene stroške kriti sama, tožeča pa z navedbami iz odgovora ni prispevala k rešitvi zadeve (166. čl. v zvezi s 154. čl. ZPP).