Jedro

Izostanek opravljanja dveh nalog ne pomeni, da tožnica ni dejansko opravljala dela višje vrednotenega delovnega mesta (ne zahteva se, da delavec opravlja prav vse naloge določenega delovnega mesta), pri čemer je bistveno, da je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, večino časa opravljala raziskovalno delo, torej nalogo raziskovalno novinarstvo, ki predstavlja razliko med delovnim mestom, ki ga je formalno zasedala, in delovnim mestom, za katerega vtožuje razliko v plači.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnici plača razliko v plači za obdobje od februarja 2016 do maja 2021 v višini, razvidni iz izreka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka). Višji zahtevek je zavrnilo (zahtevek za: - ugotovitev, da je v delovnem razmerju pri toženki od izteka mandata oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 3. 6. 2021 na delovnem mestu novinar komentator raziskovalec (...), VII/2. tarifni razred in 45. plačni razred v UPE A. v PPE B., - izstavitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto novinar komentator raziskovalec (...) za nedoločen čas od izteka mandata oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 3. 6. 2021 za 45. plačilni razred, - plačilo razlike v plači za čas od izteka mandata oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 3. 6. 2021, - plačilo razlike v plači za januar 2016 z zakonskimi zamudnimi obrestmi, - plačilo zakonskih zamudnih obresti za daljše obdobje; točka II izreka). Toženki je naložilo, da tožnici plača stroške postopka v višini 2.765,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka III izreka). Določilo je, da je zavezanec za plačilo sodne takse toženka.

2. Zoper ugodilni del navedene sodbe, odločitev o stroških postopka in zavezancu za plačilo sodne takse (točke I, III in IV izreka) se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da ne nasprotuje ugotovitvi, da je tožnica opravljala nalogo raziskovalno novinarstvo. Na podlagi te ugotovitve je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je za obdobje od januarja 2016 do julija 2020 upravičena do razlike v plači glede na delovno mesto novinar glavni komentator/voditelj. Toženka je delovno mesto novinar komentator raziskovalec sistemizirala šele avgusta 2020; delovna mesta se v plačne razrede uvrščajo s kolektivno pogodbo. Odgovornost za nepravočasno sklenitev ustreznega aneksa k kolektivni pogodbi ni na strani toženke. Delovno mesto novinar glavni komentator/voditelj vsebuje vse naloge delovnega mesta novinar komentator in še druge naloge: priprava uvodnikov – komentiranje, raziskovalno novinarstvo in komentiranje prenosov. Sodišče prve stopnje je te naloge razen naloge raziskovalno novinarstvo prezrlo. Tožnica jih ni opravljala in tako ne more biti upravičena do plačila po dejanskem delu za delovno mesto novinar glavni komentator/voditelj. Prezrlo je ureditev dodatka za večopravilnost. V skladu z določbami Pravilnika o večopravilnosti in združevanju dela se lahko delavca razporedi za največ štiri plačne razrede višje, in sicer na podlagi rednega opravljanja nalog izven delovnega mesta. To bi veljalo za tožnico, ki je opravljala nalogo raziskovalno novinarstvo. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, za katero obdobje bi bila tožnica do dodatka za večopravilnost upravičena. Ni navedlo razlogov o vseh bistvenih dejstvih. Sodba je neobrazložena in se ne more preizkusiti. Zmotna je odločitev o pravdnih stroških, saj tožnica ni uspela z zahtevkom za izstavitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto novinar komentator raziskovalec. Sodišče prve stopnje bi moralo šteti, da je uspela le v deležu ene tretjine ali ene polovice. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka toženkine navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, in da je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev, ki jo je ustrezno obrazložilo z jasnimi razlogi, ki niso sami s seboj v nasprotju.

6. Tožnica je bila v spornem obdobju pri toženki zaposlena na delovnem mestu novinar komentator. Na podlagi ugotovitve, ki ji toženka v pritožbi pritrjuje, da je dejansko opravljala nalogo raziskovalno novinarstvo, ki ni v opisu tega delovnega mesta, ampak delovnih mest novinar glavni komentator/voditelj (do julija 2020) oziroma novinar komentator raziskovalec (od avgusta 2020), je sodišče prve stopnje njenemu zahtevku za plačilo razlik v plači do plače višje vrednotenega delovnega mesta utemeljeno ugodilo po tako imenovanem dejanskem delu. Delavec je na podlagi 44. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) upravičen do ustreznega plačila za opravljeno delo.

7. Toženka sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je prezrlo drugi nalogi, ki se opravljata na delovnem mestu novinar glavni komentator/voditelj, in sicer nalogi priprava uvodnikov – komentiranje in komentiranje prenosov. V točki 16 izpodbijane sodbe je obrazložilo, da tožnica res ni opravljala naloge komentiranje prenosov, kar pa ni bistveno, saj so prenosi redki in so v domeni novinarjev druge redakcije. Uvodniki so zastarel izraz, ki se ne uporablja več. Pravilno je izpostavilo, da navedenih nalog niso opravljali vsi delavci na delovnem mestu novinar glavni komentator/voditelj. Tako izostanek opravljanja teh dveh nalog ne pomeni, da tožnica ni dejansko opravljala dela višje vrednotenega delovnega mesta (ne zahteva se, da delavec opravlja prav vse naloge določenega delovnega mesta), pri čemer je bistveno, da je kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, večino časa opravljala raziskovalno delo, torej nalogo raziskovalno novinarstvo, ki predstavlja razliko med delovnim mestom, ki ga je formalno zasedala, in delovnim mestom, za katerega vtožuje razliko v plači. 8. V točki 23 obrazložitve je sodišče prve stopnje navedbe toženke, ki se nanašajo na dodatek za večopravilnost, pravilno ocenilo za nebistvene; tožnica tega dodatka v vtoževanem obdobju ni prejemala niti ga ne zahteva v tem sporu.

9. Na podlagi pravilne presoje o delni utemeljenosti zahtevka je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o pravdnih stroških na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP, pri čemer je pravilno štelo, da tožnica v sporu ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom zahtevka, zaradi česar posebni stroški niso nastali – zaradi neuspeha tožnice z nedenarnim delom zahtevka niso nastali posebni stroški, saj ji je sodišče prve stopnje priznalo nagrado le glede na vrednost uveljavljane denarne terjatve.

10. Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani niti niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).