Jedro

V skladu z 61. členom ZFPPIPP je upravitelj tisti, ki se izjavi o prijavljenih terjatvah in v zvezi s tem sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev. To je torej njegova obveznost, stečajno sodišče pa nima podlage za odločanje o pravilnosti izjave upravitelja. Vsekakor pa ne more presojati o tem, ali je upravitelj pravilno upošteval določila 83. člena Družinskega zakonika ter pravilno priznal ali prerekal terjatev, ločitveno ali izločitveno pravico.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 13. 10. 2022, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Upnik je v pritožbi navedel, da izpodbija sklep v celoti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi pa se ukvarja predvsem z nepriznanjem njegove ločitvene pravice na nepremičnini z ID znakom ... in s priznanjem izločitvene pravice na polovici te nepremičnine A. A. kot nekdanji izvenzakonski partnerki stečajnega dolžnika. Navaja, da je nepremičnina v izključni lasti stečajnega dolžnika oziroma njegovo posebno premoženje, njegova ločitvena pravica pa temelji na določbah ZFPPIPP in notarskem sporazumu, s katerim je stečajni dolžnik ustanovil zastavno pravico na njemu lastni nepremičnini v korist upnika. Priznanje izločitvene pravice je bilo podano tudi v nasprotju s 83. členom Družinskega zakonika. Če bo moral pritožnik sprožiti drug postopek, s katerim bo uveljavljal zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, mu bodo nastajali dodatni stroški, kar je povsem v nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka. Upravitelj je tudi nezakonito prerekal pritožnikovo ločitveno pravico na polovici nepremičnine. Pritožnik zato predlaga, naj se njegovi pritožbi ugodi in izda popravljen sklep o preizkusu terjatev, v katerem v celoti prizna prijavljeno terjatev in ločitveno pravico stečajnega upnika v prijavi terjatve z dne 11. 4. 2022. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Upravitelj se je o pritožbi izjavil, da iz končnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da mora tožbo za ugotovitev obstoja izločitvene pravice vložiti upnica, katere izločitvena pravica je prerekana, torej A. A. Zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice pa mora v drugem postopku uveljavljati upravitelj. Pritožbeni razlogi pa niso stvar presoje sodišča v tej fazi preizkusa terjatev. Pritožnik tako niti nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. V nadaljevanju pa tudi pojasnjuje, zakaj je A. A. priznal izločitveno pravico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z 61. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP je upravitelj tisti, ki se izjavi o prijavljenih terjatvah in v zvezi s tem sestavi osnovni seznam preizkušenih terjatev. To je torej njegova obveznost, stečajno sodišče pa nima podlage za odločanje o pravilnosti izjave upravitelja. Upoštevati mora upraviteljevo izjavo, samo pa le v skladu z določili iz oddelka 5.6 ZFPPIPP odloči o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja terjatve, prerekane ločitvene pravice in izločitvene pravice. Vsekakor pa ne more presojati o tem, ali je upravitelj pravilno upošteval določila 83. člena Družinskega zakonika ter pravilno priznal ali prerekal terjatev, ločitveno ali izločitveno pravico. Višje sodišče pripominja, da v primeru, ko upravitelj izločitveno pravico priznava, ne more hkrati (drugemu upniku) priznati tudi ločitvene pravice na tem premoženju, ki je predmet izločitvene pravice. Odločitev, kot jo pričakuje pritožnik, torej v stečajnem postopku ni mogoča. 6. Glede na pritožbene navedbe v zvezi s pravdnimi postopki, na katere bi bil napoten pritožnik, višje sodišče ugotavlja, da ne glede prerekane pritožnikove ločitvene pravice ne glede izločitvene pravice A. A. na pravdo ni bil napoten pritožnik. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev, ki je del sklepa o preizkusu terjatev (PD 58), izhaja, da je v zvezi z pritožnikovo prerekano ločitveno pravico na pot pravde napoten upravitelj, kar je v skladu z drugim odstavkom 308. člena ZFPPIPP. Glede izločitvene pravice A. A. pa iz istega končnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da je na ustrezno tožbo napoten upnik, katerega izločitvena pravica je prerekana, to pa je A. A., ne pa pritožnik. Torej tudi v tem primeru ni pritožnik tisti, ki bi mu lahko nastali kakšni stroški sprožitve pravdnega postopka v zvezi z izločitveno pravico.

7. Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Glede vseh ostalih prijavljenih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic pa upnik ni navedel ničesar (čeprav vlaga pritožbo zoper celoten sklep sodišča prve stopnje); višje sodišče tudi ugotavlja, da na pot pravde pritožnik ni bil napoten. Odločitev je tako pravilna. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Pritožnik, ki s pritožbo ni uspel, bo moral na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka. Pri tem pa mora tako ali tako vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti (129. člen ZFPPIPP), torej tudi v primeru, če s pritožbo uspe.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.