Jedro

Po presoji sodišča je odvetnik v primeru, ko je obisk v priporu nujen, npr. v primeru, ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči nima možnosti drugega komuniciranja oziroma je to potrebno zaradi priprave obrambe, upravičen do kilometrine (ob siceršnjih pogojih za priznanje le-te) in odsotnosti iz pisarne. Stališče tožene stranke, da so obiski odvetnika v priporu že po naravi stvari vključeni v pripravo obrambe in da je zato odvetnik dolžan vselej sam trpeti tudi stroške kilometrine in odsotnosti iz pisarne, povezane z obiskom pripornika, je zato po oceni sodišče materialnopravno zmotno.

Sodna praksa je v zvezi s priznanjem nagrade za pripravo in vložitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora že večkrat zavzela stališče, da gre za meritorno odločbo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti Bpp 78/2022-7 z dne 25. 5. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti je z izpodbijanim sklepom tožniku priznal odvetniške stroške v skupnem znesku 1.563,19 EUR za izvajanje brezplačne pravne pomoči v kazenski zadevi Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. I K 70471/2021 (I. točka izreka sklepa). Sredstva za plačilo stroškov se izplačajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije in se računovodstvu tamkajšnjega sodišča nalaga, da ta sredstva nakaže odvetniku na njegov transakcijski račun (II. točka izreka sklepa).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnik z odločbo opr. št. BPP 78/2022-2 z dne 4. 2. 2022 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu A. A. Po opravljenih odvetniških storitvah je odvetnik službi za brezplačno pravno pomoč dne 19. 5. 2022 pravočasno vrnil potrjeno in izpolnjeno napotnico skupaj s stroškovnikom, v katerem je zaznamoval stroške, nastale z izvajanjem brezplačne pravne pomoči. 3. Tožena stranka med drugim tožniku ni priznala priglašenih 50 točk za posvet in obisk pripornika dne 30. 1. 2022, 2. 3. 2022, 24. 3. 2022, 14. 4. 2022, 3. 5. 2022, 17. 5. 2022 in s tem povezanih stroškov kilometrine ter odsotnosti iz pisarne, saj si storitve iz tar. št. 39 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) odvetnik obračuna le, če niso zajete v drugih tarifnih številkah OT, ker gre za samostojne storitve. V danem primeru pa po presoji tožene stranke ne gre za samostojne storitve, temveč so le-te bile opravljene v okviru druge storitve (zagovora na zaslišanjih in na naroku) oziroma ne gre za posebna opravila po tar. št. 39 OT, ki bi presegala običajno odvetnikovo delo, ki ga ta mora vložiti v pripravo na zagovor na zaslišanjih in na narokih za glavno obravnavo.

4. Nadalje tožena stranka tožniku tudi ni priznala 75 % poviška zaradi več kaznivih dejanj v skladu s 7. členom OT, saj gre v konkretnem primeru za eno kaznivo dejanje (kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1).

5. Tožena stranka je tožniku namesto priglašenih 750 točk za sestavo in vložitev pritožbe z dne 24. 3. 2022 zoper sklep o podaljšanju pripora z dne 21. 3. 2022 v skladu s 1. točko tar. št. 11 OT priznala 300 točk v skladu z 2. točko tar. št. 11 OT. Pri sklepu o o podaljšanju pripora gre namreč za procesno (formalno) in ne meritorno odločbo. Navedeno izhaja iz komentarjev k 169. in 112. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), ki določata, da so meritorne odločbe tiste, s katerimi se vsebinsko odloči o glavni stvari - o predmetu obtožbe oziroma o utemeljenosti zahtevka stranke, med procesne odločbe pa spadajo zavrnilne sodbe, sklepi, s katerimi se odloča samo o procesnih vprašanjih, ter sklepi, s katerimi se odloči o nekem zahtevku brez njegove vsebinske presoje.

6. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je v svojstvu odvetnika dne 30. 1. 2022, 2. 3. 2022, 24. 3. 2022, 14. 4. 2022, 3. 5. 2022 in 17. 5. 2022 obiskal upravičenca do brezplačne pravne pomoči A. A. v Zavodu za prestajanje kazni zapora (v nadaljevanju: ZPKZ) Maribor, pri čemer se je moral s sedeža svoje pisarne v ... z osebnim avtomobilom odpeljati v Maribor in nazaj. V obe smeri je za en obisk prevozil 120 km, za en obisk pa je porabil 2 uri časa iz naslova odsotnosti iz pisarne. Kljub dokazilom, in sicer podpisu upravičenca, ki je vedno potrdil prisotnost odvetnika, mu tožena stranka ni priznala niti razgovora s pripornikom, niti dejanskih stroškov iz naslova kilometrine niti dejanskih stroškov iz naslova odsotnosti iz pisarne. Navedeni posveti so bili nujno opravilo, saj ga je stranka vedno poklicala in zahtevala, da naj pride k njemu v pripor, brez tega pa si tudi ne more predstavljati, kako bi uspešno zagovarjal stranko pred sodiščem, če ne bi z njo predhodno opravil razgovora v priporu. Ob tem poudarja, da drugačen način komuniciranja zaradi odrejenega pripora niti ni bil mogoč. Četudi bi vzdržala trditev tožene stranke, da so ti stroški že zajeti v drugih storitvah, bi moral te dejansko nastale stroške trpeti sam, kar je v nasprotju z vso logiko. Ob tem pripominja, da obrazložitev v tem delu sklepa ne vzdrži standarda obrazloženosti sodne odločbe, saj ni pojasnjeno, iz katerih razlogov mu niso bili priznani stroški posvetov in obiskov pripornika v ZPKZ Maribor (skupno 300 točk in DDV) in s tem povezani stroški kilometrine (226,40 EUR in 22%DDV v znesku 58,60 EUR, kar znaša skupaj 325,00 EUR) ter odsotnosti iz pisarne (6x 80 točk=480 točk in DDV). V zvezi s tem se sklicuje tudi na sodbi Upravnega sodišča RS III U 116/2019 z dne 28. 5. 2021 in III U 42/2019 z dne 4. 2. 2021. 7. Tožnik nadalje navaja, da so se upravičencu do brezplačne pravne pomoči v okviru kolektivnega kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 očitala štiri dejanja, in sicer se mu je v različnih krajevnih in časovnih okoliščinah očitala prodaja in tudi hramba prepovedanih drog na različnih naslovih. Kot odvetnik je zato moral pripraviti obrambo za vsakega od štirih očitkov. Pri tem se sklicuje na sodbe Upravnega sodišča III U 157/2018 z dne 10. 7. 2020, III U 67/2019 z dne 18. 5. 2021 in II U 60/2021 z dne 15. 12. 2021. Meni, da je tožena stranka z zavrnitvijo 75% poviška po stroškovniku z dne 19. 5. 2022 v višini 4140 točk zmotno uporabila materialno pravo, prav tako pa 3. točka izpodbijanega sklepa ne dosega standarda obrazloženosti sodne odločbe, saj se tožena stranka ni opredelila do izpostavljene sodne prakse. K temu še dodaja, da mu je tožena stranka z odločbo št. Bpp 228/2022 z dne 5. 5. 2022 za sklenitev sporazuma pred Okrožnim državnim tožilstvom na Ptuju za istega upravičenca in za isto dejanje priznala 75% povišek, v predmetni zadevi pa ne, kar smatra za absurdno.

8. V zvezi z delnim priznanjem nagrade za pritožbo z dne 24. 3. 2022 zoper sklep o podaljšanju pripora z dne 21. 3. 2022 pa se tožnik sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS III U 42/2019 z dne 4. 2. 2021, iz katere izhaja, da sklep o podaljšanju pripora ne predstavlja procesne, temveč meritorno odločbo.

9. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek. Obenem predlaga tudi povrnitev stroškov postopka skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10. Tožena stranka je dne 13. 6. 2022 sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

11. Tožnik je dne 16. 6. 2022 na sodišče posredoval dopolnitev tožbe, v kateri je še dodatno navedel, da mu tožena stranka tudi ni priznala 50 točk za pregled dokumentacije in 50 točk za končno poročilo stranki. Tožena stranka je zgolj pavšalno obrazložila, da lahko odvetnik storitve iz tar. št. 39 OT obračuna le, če niso zajete v drugih tarifnih številkah OT, ker gre za samostojne storitve, pri čemer pa v danem primeru ne gre za posebni opravili po tar. št. 39 OT, ki bi presegali običajno odvetnikovo delo, ki ga ta mora vložiti v pripravo na zagovor na zaslišanjih in na narokih za glavno obravnavo. Tožena stranka pri tem ni konkretno navedla, v katerih tar. št. OT bi naj bile navedene storitve zajete, pri čemer se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS I U 778/2019 z dne 25. 5. 2021. 12. V skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) je sodišče vročilo tožbo v odgovor upravičencu do brezplačne pravne pomoči A. A., ki pa odgovora na tožbo ni podal, prav tako v postopku ni opravil nobenih drugih procesnih dejanj.

13. Tožba je utemeljena.

14. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT.

15. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo Bpp 78/2022 z dne 4. 2. 2022 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči upravičencu A. A. v zvezi s kazenskim postopkom Okrožnega sodišča na Ptuju I K 70471/2021. Tožnik je zastopal upravičenca v navedenem postopku in pravočasno vložil napotnico s stroškovnikom, Organ za BPP pa je predloženemu stroškovniku sledil le delno in tožniku odmeril ter priznal odvetniške stroške v skupnem znesku 1.563,19 EUR.

16. Med strankama je sporno vprašanje, ali bi morala tožena stranka tožniku priznati priglašenih 300 točk (6 x 50 točk) za posvet in obisk pripornika dne 30. 1. 2022, 2. 3. 2022, 24. 3. 2022, 14. 4. 2022, 3. 5. 2022 in 17. 5. 2022 ter v zvezi s tem povezano kilometrino in odsotnost iz pisarne. Sporno je tudi, ali je tožnik v skladu z drugim odstavkom 7. člena OT upravičen do 75 % poviška na vse postavke zaradi več očitanih dejanj. Prav tako je sporno, ali bi morala toženka tožniku za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora priznati priglašenih 750 točk po 1. točki tar. št. 11 OT, ker gre za meritorno odločitev, kot je zavzel stališče tožnik, ali 300 točk v skladu z 2. točko tar. št. 11 OT, ker gre za procesni sklep, kakršno je stališče tožene stranke. V dopolnitvi tožbe oziroma v pripravljalni vlogi pa je tožnik kot neobrazloženo izpostavil tudi odločitev tožene stranke v delu, v katerem mu ni bilo priznanih 50 točk za pregled dokumentacije in 50 točk za končno poročilo stranki.

17. Po presoji sodišča je odvetnik v primeru, ko je obisk v priporu nujen, npr. v primeru, ko upravičenec do brezplačne pravne pomoči nima možnosti drugega komuniciranja (tožnik v tožbi sicer navaja, da ga je stranka vedno poklicala in zahtevala, da naj pride k njemu v pripor, kar pomeni, da sta odvetnik in upravičenec v konkretnem primeru očitno imela možnost komuniciranja tudi po telefonu) oziroma je to potrebno zaradi priprave obrambe, upravičen do kilometrine (ob siceršnjih pogojih za priznanje le-te) in odsotnosti iz pisarne.1 Stališče tožene stranke, da so obiski odvetnika v priporu že po naravi stvari vključeni v pripravo obrambe in da je zato odvetnik dolžan vselej sam trpeti tudi stroške kilometrine in odsotnosti iz pisarne, povezane z obiskom pripornika, je zato po oceni sodišče materialnopravno zmotno. Pri odločanju o priznanju teh stroškov pa je vendarle treba glede na vse okoliščine zadeve razumno oceniti, kdaj so bili tovrstni obiski v priporu dejansko potrebni za pripravo obrambe, kar bo v ponovljenem postopku naloga tožene stranke, ki bo dokazni postopek v tem delu tudi dopolnila, če bo to ocenila za potrebno.

18. V skladu z drugim odstavkom 7. člena OT se za zagovarjanje obdolženca v kazenskem postopku zviša skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov. Upravno sodišče RS je že v več svojih odločitvah2 zavzelo stališče, da je treba drugi odstavek 7. člena OT tolmačiti tako, da se upošteva število dejanj, ki tvorijo posamezno nadaljevano oziroma kolektivno kaznivo dejanje. V obravnavanem primeru so se upravičencu do brezplačne pravne pomoči v okviru kolektivnega kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 očitala štiri dejanja, in sicer se mu je v različnih krajevnih in časovnih okoliščinah očitala prodaja in hramba prepovedanih drog na različnih naslovih, zato so po presoji sodišča utemeljene tožbene navedbe, da gre za več očitanih dejanj, odvetnik pa je tudi moral pripraviti obrambo za vsakega od štirih očitkov. Po presoji sodišča je tako tožnik v predmetni zadevi upravičen do 75% poviška skladno z drugim odstavkom 7. člena OT.

19. Sodišče nadalje soglaša s stališčem tožnika, da je za pripravo in vložitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora upravičen do nagrade po 1. točki tar. št. 11 OT, saj gre za pritožbo zoper meritorno odločbo. Kot izhaja iz komentarja k 112. členu ZKP3, so sklepi, s katerimi se odloča o pravicah, dolžnostih ali obveznostih procesnih udeležencev (npr. sklep o priporu), t. i. procesne meritorne odločbe.

20. Sodna praksa4 je v zvezi s priznanjem nagrade za pripravo in vložitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora že večkrat zavzela stališče, da gre za meritorno odločbo. Za podaljšanje pripora je namreč enako kot pri njegovi odreditvi treba opraviti presojo, ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in ali je hkrati podan kateri izmed pripornih razlogov. Čeprav je standard obrazložitve pri sklepu o podaljšanju pripora manjši kot pri njegovi odreditvi, pa mora senat pri presoji utemeljenega suma in pripornih razlogov vseeno upoštevati vsebino dokazov in iz njih izhajajoča dejstva ter na njihovi podlagi sklepati, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in ali je podan kateri izmed pripornih razlogov. V tem oziru se odloča o predlogu tožilstva za podaljšanje pripora, torej o utemeljenosti zahtevka stranke, zato gre po mnenju sodišča za meritorno odločbo in je posledično treba nagrado odmeriti po 1. točki tar. št. 11 OT.

21. Ker je tožena stranka pri izdaji izpodbijanega sklepa nepravilno uporabila materialno pravo, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Sodišče pri tem pripominja, da izpodbijani sklep ne vsebuje zavrnilnega dela, zato ga je odpravilo v celoti. Tožena stranka bo morala pri ponovnem odločanju skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 upoštevati stališča, ki jih je sodišče zavzelo v tem postopku, k čemur sodišče še dodaja, da je treba v zvezi s storitvami, navedenimi v tar. št. 39 OT, v kolikor so že same po sebi del nagrad v okviru sodnega postopka, konkretizirano pojasniti, v katerem procesnem dejanju oziroma v kateri tarifni številki so navedene storitve že zajete in priznane.5

22. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnika v postopku upravnega spora zastopala pooblaščena odvetnica, zato je upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, kar je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

23. Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti.

24. Obresti od zneska stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

25. Sodišče je na podlagi 1. točke drugega odstavka 59. člena ZUS-16 odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi in upravni akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

1 Tako tudi sodba Upravnega sodišča II U 353/2022-16 z dne 25. 9. 2023. 2 prim. sodbe Upravnega sodišča RS opr. št. III U 157/2018 z dne 10. 7. 2020 (na katero se v tožbi sklicuje tožnik in jo tudi prilaga), III U 294/2018-12 z dne 10. 7. 2020 in III U 51/2019 z dne 21. 10. 2021. 3 Mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 251 in 252. 4 Prim. sodbe Upravnega sodišča RS II U 60/2021 z dne 15. 12. 2021, III U 42/2019-16 z dne 4. 2. 2021 in I U 251/2019 z dne 21. 5. 2020. 5 Tako npr. sodba Upravnega sodišča RS II U 355/2020-18 z dne 10. 7. 2023. 6 Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.