15. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 23. februarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 11/2004 z dne 16. 6. 2005 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Kp 294/2002 z dne 29. 10. 2003 in s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru št. K 82/2000 z dne 12. 4. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S pravnomočno sodbo je bil pritožnik spoznan za krivega poskusa kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 302. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – KZ). Izrečena mu je bila pogojna obsodba. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti pritožnikovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev 23. člena Ustave. Navaja, da se je razpravljajoča sodnica seznanila z gradivom, ki ga ne sme uporabiti, zato je postala okužena in posledično pristranska. Po oceni pritožnika so navedbe Vrhovnega sodišča, da je bil pri uveljavljanju zahteve za izločitev sodnice, v skladu s tedaj veljavnim Zakonom o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP), prekludiran, pravno nesprejemljive. Stališče Vrhovnega sodišča naj bi bilo v nasprotju s 15. in 125. členom Ustave.

B.

3.Po prvem odstavku 23. člena Ustave je vsakomur zagotovljena pravica, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. S tem Ustava zagotavlja pravico do nepristranskega sodnika. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je nepristranskost sodnika zagotovljena s tem, da pri njem niso podane takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen dvom, da o zahtevi ne bo mogel odločati nepristransko.

4.Stališče Vrhovnega sodišča, da bi moral pritožnik pravočasno, v zakonskih rokih, zahtevati izločitev sodnika v skladu s 6. točko 39. člena ZKP, je Ustavno sodišče že presojalo v odločbi št. Up-346/04 z dne 11. 10. 2006 (Uradni list RS, št. 112/06). Ustavno sodišče je ugotovilo, da stališče Vrhovnega sodišča, da bi moral pritožnik uveljavljati kršitev pravice do nepristranskega sojenja po 6. točki 39. člena ZKP do konca glavne obravnave, samo po sebi ni nesprejemljivo. Po oceni Ustavnega sodišča je Vrhovno sodišče zadostilo kriterijem za presojo kršitve pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave s tem, ko je opravilo presojo, ali je pritožnik očitano kršitev sploh zatrjeval oziroma mogel zatrjevati, ne pa tudi, ali je uspel dokazati vpliv te kršitve na zakonitost sojenja.

5.Pritožnik v konkretnem primeru kršitev pravice do nepristranskega sojenja ni uveljavljal do konca glavne obravnave. Vrhovno sodišče je v sodbi ugotovilo, da je pritožnik pri zahtevi za izločitev sodnika prekludiran, zato je opravilo le presojo, ali je pritožnik očitano kršitev sploh zatrjeval oziroma mogel zatrjevati, in se ni spuščalo v vsebinsko presojo zatrjevane kršitve. Ob upoštevanju razlogov, navedenih v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-346/04, tudi v tem primeru po oceni Ustavnega sodišča ne gre za kršitev pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

6.Pritožnik Vrhovnemu sodišču očita tudi kršitev 15. in 125. člena Ustave. Ker navedena člena, razen četrti odstavek 15. člena Ustave, neposredno ne urejata človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela, njihove kršitve ni mogoče uveljavljati z ustavno pritožbo. V čem naj bi bil kršen četrti odstavek 15. člena Ustave, pa pritožnik ne pove.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer