Jedro

Ker mora biti redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki (prvi odstavek 86. člena ZDR), je tožena stranka s tem, ko je tožečo stranko ustno odslovila in odjavila iz zavarovanja, ravnala nezakonito, zato je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev trajanja delovnega razmerja do dne izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi z dne 22. 6. 2011, sklenjena med tožečo in toženo stranko ni bila veljavno odpovedana in traja do 31. 12. 2011 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki obračunati plačo za mesec oktober 2011, november 2011 in december 2011, za vsak mesec v bruto višini po 1.517,55 EUR, od teh zneskov obračunati in odvesti pripadajoče davke in prispevke ter tožeči stranki plačati pripadajoče neto zneske skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, razvidnimi iz izreka; obračunati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2011 v bruto višini 374,05 EUR, od tega zneska obračunati in odvesti pripadajoče davke ter tožeči stranki izplačati pripadajoči neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 2011 dalje do plačila; plačati stroške službenega potovanja v višini 455,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 9. 2011 dalje do plačila (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 376,36 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

Tožena stranka vlaga laično pritožbo zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje in pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi. V pritožbi navaja, da vlaga pritožbo, ker je tožnik kot bivši delavec družbi povzročil škodo s tem, da je iz skladišča prodajnega salona keramike na A. cesti 142 v B. v septembru 2011 ukradel obročni ključ, vreden 1.164,32 EUR in komplet orodja, vreden 1.440,00 EUR. Skupaj z DDV je tako družbi nastala škoda v znesku 3.125,18 EUR. Priče te kraje sta bila C.C. in zakoniti zastopnik družbe. Pritožbi v dokazne namene prilaga fakturo za ukradena predmeta in njuno vrednost. Predlaga, da pritožbeno sodišče upošteva, da delavec družbi dolguje 3.125,18 EUR kot odškodnino za ukradeno blago.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbi prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene, pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da zakoniti zastopnik, ki je vložil pritožbo, v ničemer ne izpodbija napadane sodbe, temveč si je šest dni po sodbi preprosto izmislil protiterjatev, ki naj bi izvirala iz kaznivega dejanja v letu 2011, čeprav o protiterjatvi ni vedel ničesar v letu 2011 in 2012 in tudi ne na obravnavi predmetne zadeve. Meni, da navedeno zanj pomeni hudo obtožbo zakonitega zastopnika, s katero je posegel v njegove osebnostne pravice in čast, ga po krivem obdolžil storitve kaznivega dejanja, ki ga ni storil, zato bo o njegovem dejanju obvestil kriminalistično policijo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo tudi materialnopravno pravilno odločitev.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta tožeča in tožena stranka sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 22. 6. 2011 do 31. 12. 2011 za dela in naloge na delovnem mestu vodja administracije (A1). Tožeča stranka je delo opravljala vse do 21. 11. 2011, ko jo je direktor tožene stranke odslovil in ji dejal, da ji ni več potrebno prihajati na delo, ker jo je odjavil iz obveznih zavarovanj z dne 30. 9. 2011 (B1). Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožeče stranke, ker tožena stranka ni dokazala, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi podala zakonito. Ker mora biti redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi izražena v pisni obliki (prvi odstavek 86. člena Zakona o delovnih razmerjih; ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka, s tem ko je tožečo stranko ustno odslovila z dne 21. 11. 2011 in odjavila iz zavarovanj z dne 30. 9. 2011, ravnala nezakonito. Zato je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo trajanje delovnega razmerja do 31. 12. 2011, skladno s pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za določen čas (A1), posledično pa ugodilo zahtevku tožeče stranke po plačilu plač za mesece oktober, november in december 2011 ter plačilu regresa za letni dopust za leto 2011. Ker tožena stranka stroškov službenega potovanja tožeči stranki kljub obračunu za službeno potovanje po nalogu št. ... (A3), ki ga je pregledal in odobril direktor tožene stranke, ni izplačala, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tudi temu zahtevku tožeče stranke.

Tožena stranka v pritožbi ne izpodbija dejanskih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje glede ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja in reparacijskih zahtevkov, temveč smiselno uveljavlja le, da delavec dolguje družbi 3.125,18 EUR odškodnine za ukradeno blago. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da z navedenim pritožba uveljavlja pritožbeno novoto. V skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji drugega odstavka 286. člena ZPP. Tožena stranka ni z ničemer izkazala, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Pritožba se v celoti nanaša na pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

O pritožbenih stroških strank sodišče ni odločalo, ker jih nobena od strank v postopku ni priglasila.