Jedro

Ker po dovolitvi izvršbe ni prišlo do vpisa zaznambe sklepa o izvršbi na poslovnem deležu bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu ustaviti izvršbo. Tega ni storilo v izpodbijanem sklepu niti ni nakazalo, da bo v nadaljevanju postopka. ZIZ ne prepoveduje, da bi na to opozoril dolžnik v ugovoru.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se spremeni II. točka izreka tako, da glasi: ″Ugovoru dolžnikov zoper sklep z dne 27. 12. 2018 o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom se delno ugodi in se ustavi izvršba na poslovni delež 10,0092 % zaporedna številka 26192 v družbi N. ... d.o.o. Sicer se ugovor dolžnikov zoper sklep z dne 27. 12. 2018 o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom zavrne.″

II. Nadaljnja pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v III. in IV. točki izreka.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ustavilo izvršbo za posamezna plačila (I. točka izreka). Zavrnilo je ugovor dolžnikov zoper sklep z dne 27. 12. 2018 o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (II. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnika sama trpita svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka) in da morata upniku nerazdelno povrniti nadaljnje stroške 2.239,92 EUR v 8 dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da pri poslovnem deležu 10,0092 % zaporedna številka 26192 ni zaznambe izvršbe, očitno zaradi časovnega učinka prenosa lastninske pravice na tretjega. Dolžnik lahko vloži ugovor zoper novo sredstvo, vendar ne iz razloga, da je predmet v lasti tretjega, saj to lahko ugovarja le tisti, čigar predmet je, tretja oseba in ne dolžnik. Ker pri poslovnem deležu 10,0092 % zaporedna številka 26192 ni zaznambe izvršbe in vpisa zastavne pravice v korist upnika, sodišče nima pogojev za prodajo, nadaljnjih procesnih dejanj glede tega poslovnega deleža ne bo opravljalo, pač pa bo dejanja ugotavljanja vrednosti in prodaje v primeru pravnomočnosti sklepa opravilo le glede poslovnega deleža prvega dolžnika 19,9878 % zaporedna številka ... .

2. Zoper II. do IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlagata pritožbo dolžnika po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da je nedopustna izvršba na predmet poslovni delež zaporedna številka 26192 v 10,0092 % osnovnega kapitala, saj imetnik ni prvi dolžnik. Kot je bilo pojasnjeno v ugovoru, je prvi dolžnik kot prodajalec z družbo R. d.o.o. kot kupcem 3. 12. 2018 sklenil pogodbo o prodaji poslovnega deleža, ki je predmet sklepa o nadaljevanju izvršbe. Pooblaščeni notar je 20. 12. 2018 predlagal vpis prenosa poslovnega deleža v sodnem registru, kot je bilo izkazano v ugovoru priloženem splošnem predlogu za vpis spremembe v sodni register. Zmotno je stališče, da dolžnik ne bi mogel ugovarjati, da predmet ni v njegovi lasti, da ima to možnost le tretji. Če predmet izvršbe, kot v konkretnem primeru, ni več v premoženjski sferi dolžnika, je izvršba nedopustna.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da je ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe na poslovna deleža prvega dolžnika v družbi N. ... d.o.o. z dne 21. 12. 2018 priložil izpis iz sodnega registra z dne 21. 12. 2018, v katerem je bilo lastništvo obeh poslovnih deležev prvega dolžnika v družbi. Iz predlogu priloženega izpisa iz sodnega registra je bilo razvidno, da je prvi dolžnik na podlagi notarskega zapisa posojilne pogodbe in pogodbe o zastavi poslovnega deleža SV 831/2018 z dne 3. 12. 2018 že obremenil enega od dveh poslovnih deležev in sicer 19,9878 % zaporedna številka 26191, pri poslovnem deležu 10,0092 % zaporedna številka ... pa v času vložitve predloga upnika ni bilo sprememb in je bil v sodnem registru kot imetnik še vedno vpisan prvi dolžnik. Upnik ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ni razpolagal z notarskim zapisom pogodbe o prodaji poslovnega deleža v družbi niti ta ni bila drugače publicirana. Upnik je bil na dan vložitve predloga upravičeno v dobri veri in je štel, da je njegov predlog utemeljen in potreben za zaščito pravic in premoženjskih interesov oziroma za vsaj delno poplačilo terjatve. Navedeno potrjuje 482. člen Zakona o gospodarskih družbah, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z ugotovitvijo, da pri poslovnem deležu 10,0092 % zaporedna številka 26192 ni zaznambe izvršbe in vpisa zastavne pravice v korist upnika ter z razlogovanjem, da nima pogojev za prodajo in da ne bo opravljalo procesnih dejanj glede tega poslovnega deleža (4. točka obrazložitve sklepa), pritrdilo dolžnikovim ugovornim trditvam, da ni (več) imetnik tega deleža, da je kot prodajalec sklenil pogodbo o prodaji poslovnega deleža 3. 12. 2018, pri čemer vztraja v pritožbi. Kljub temu utemeljeno navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da (v specifičnih okoliščinah te zadeve) ne bi mogel ugovarjati, da predmet ni več v njegovi lasti in da ima to možnost le tretji. Ločiti je potrebno situacijo, ko je dolžnik lastnik zarubljenega predmeta in tedaj res nima ugovora, da ni njegov lastnik, ampak ima pravico do ugovora tretji, kot je razlogovalo sodišče prve stopnje. Vendar v obravnavanem primeru dolžnik ni lastnik predmeta, na katerega je bila dovoljena izvršba, in predmet ni bil zarubljen.

6. V skladu s 165. členom ZIZ se izvršba na delež družbenika opravi z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. S sklepom o izvršbi sodišče prepove družbeniku razpolagati z njegovim deležem. Sodišče vroči sklep o izvršbi družbi in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež. Za izvršbo na delež družbenika se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine. Ker v tem primeru po dovolitvi izvršbe ni prišlo do vpisa zaznambe sklepa o izvršbi na poslovnem deležu 10,0092 % zaporedna številka ..., bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu ustaviti izvršbo. Tega ni storilo v izpodbijanem sklepu niti ni nakazalo, da bo v nadaljevanju postopka. ZIZ ne prepoveduje, da bi na to opozoril dolžnik v ugovoru.

7. Nadaljnjih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje glede preostalega poslovnega deleža, ki je še vedno v imetništvu prvega dolžnika in na katerem je bila vpisana zaznamba izvršbe (4. in 5. točka obrazložitve sklepa), dolžnika obrazloženo ne izpodbijata. Prav tako obrazloženo ne izpodbijata odločitve o stroških. Delno utemeljena pritožba, ki je imela za posledico delno ugoditev ugovoru in delno ustavitev izvršbe, ni vplivala na odmerjene stroške ugovornega postopka. Upnik se je ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom utemeljeno zanesel na stanje v sodnem registru, saj mu je priložil redni izpis iz sodnega registra na dan 21. 12. 2018, v katerem je bil prvi dolžnik še vedno imetnik obeh osnovnih deležev. Zato upnik ne more trpeti škodljivih posledic in dolžnikoma ni neutemeljeno povzročil stroškov ugovora po šestem odstavku 38. člena ZIZ. Poleg tega mu dolžnika še vedno dolgujeta terjatev, ki samo v glavnici presega 50 milijonov EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, v delu je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi in spremenilo sklep v II. točki izreka (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Nadaljnjo pritožbo je zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep v III. in IV. točki izreka (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker sta uspela z neznatnim delom pritožbe glede na celotno dolgovano terjatev in zaradi tega niso nastali posebni stroški (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Tudi upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.