Jedro

Zgolj poznanstvo, še posebej, če je to profesionalno, ni in ne more biti razlog za dvom v nepristranskost sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženec je z vlogo z dne 29. 1. 2020 predlagal izločitev razpravljajoče sodnice in hkrati prenos krajevne pristojnosti. Predlog utemeljuje s tem, da sodnica ne zagotavlja nepristranskega in pravičnega sojenja, saj ni odločila o njegovem predlogu za začasno odredbo, ki je bil vložen 4. 12. 2019, in ni odločila o namerni dvakratni preprečitvi stikov toženca s svojo mld. hčerko s strani tožnice, kljub temu da je sodišče o tem obvestil z vlogo z dne 29. 11. 2019. Je pa sodnica s sklepom z dne 30. 12. 2019 odločila o predlogu tožnice, da je toženec kršil začasno odredbo. Zaradi sorodstvenega razmerja tožnice z odvetnico A. A., ki dela na območju Okrožnega sodišča v Celju in pozna vse sodnike in sodnice, še posebej na oddelku za družino, dvomi v nepristranskost celotnega oddelka tega sodišča, postopek pa od vložitve tožbe vodi že druga sodnica.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. 4. Predlagatelj v predlogu kot okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča, izpostavlja neažurnost sojenja Okrožnega sodišča v Celju, neenako obravnavo strank v postopku in dejstvo, da v postopku sodi že druga sodnica. Nobena od navedenih okoliščin po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ni razlog za prenos pristojnosti.1 Postopek za delegacijo pristojnosti ni namenjen odpravi očitane pasivnosti sodišča, saj se ta rešuje v okviru postopkov, predvidenih z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja,2 za odpravo dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika je mogoče zahtevati njegovo izločitev,3 morebitno kršitev pravice do naravnega sodnika pa lahko stranka uveljavlja z rednimi pravnimi sredstvi. Prenosa pristojnosti ne upravičuje niti kumuliranje zatrjevanih nepravilnosti v postopku z družinsko vezjo med tožnico in odvetnico, ki naj bi poznala sodnike družinskega oddelka sodišča. Zgolj poznanstvo, še posebej, če je to profesionalno, ni in ne more biti razlog za dvom v nepristranskost sodišča.4 Dejstvo je, da se sodniki in odvetniki poznajo, vendar to ne sme in ne more vplivati na sojenje. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v zadevi pa tudi ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo subjektivne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno nepristransko sojenje.5

5. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 VS RS sklep I R 87/2018 z dne 5. 7. 2018; VS RS sklep I R 14/2007 z dne 2. 3. 2007; VS RS sklep I R 78/2018 z dne 28. 6. 2018; VS RS sklep I R 119/2018 z dne 9. 8. 2018. 2 VS RS sklep I R 87/2018 z dne 5. 7. 2018. 3 VS RS sklep I R 78/2018 z dne 28. 6. 2018; VS RS sklep I R 87/2018 z dne 5. 7. 2018. 4 VS RS sklep I R 142/2017 z dne 18. 1. 2018. 5 Prim. VS RS sklep I R 109/2016 z dne 17. 11. 2016.