Jedro

Obračun opravi zapuščinsko sodišče in ne pravdno. Samo če je v zvezi z obračunom kakšno dejstvo sporno, napoti zapuščinsko sodišče za ugotovitev spornega dejstva na pravdo dediča, katerega pravica je manj verjetna.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izrek izpodbijanega sklepa se v tč. II delno s p r e m e n i tako, da se dediča A.C.S. in B.S. napoti na pravdo zaradi dokazovanja, da je pokojni M.S., po katerem dedujeta M1.S. in M2.S., dobil darila od zapustnice M3.S., ki se vračunajo v nujni delež teh dedičev in dokazovanja vrednosti teh daril. Sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlog dedičev M2.S. in M1.S., da se jima priznajo stroški odgovora na pritožbo, se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinsko obravnavo, A.C.S. in B.S. je napotilo na pravdo zaradi dokazovanja, da dediča po pokojnem M.S., M1.S. in M2.S. nista upravičena do nujnega deleža po pokojni M3.S. in dedičema je naložilo, da morata ustrezno tožbo vložiti v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa.

Zoper sklep sta se pritožila dediča A.S.C. in B.S. V pritožbi povzemata obrazložitev izpodbijanega sklepa, iz katere izhaja, da spada v zapuščino po pokojni M3.S. denar na transakcijskem računu pri B.K. d.d. in nematerializirani vrednosti papirji, evidentirani na računu KDD. Zapustničina vnuka M1.S. in M2.S. uveljavljata prikrajšanje nujnega deleža zaradi tega, ker zatrjujeta, da je za časa življenja zapustnica z darilnimi pogodbami razdelila večino premoženja. Med dediči je prišlo do spora o tem, kaj in koliko je od zapustnice za časa njenega življenja dobil pokojni M.S., z napotitvijo na pravdo, kot je navedena v izreku izpodbijanega sklepa pa sporna dejstva ne bodo razčiščena. V pravdnem postopku bi bilo potrebno predvsem ugotoviti višino nujnega deleža in ali je bil ta prikrajšan, saj bo šele zatem lahko zapuščinsko sodišče odločalo o vračunavanju daril v zapuščino. Pritožnikoma se postavlja vprašanje, kakšno tožbo naj sploh vložita. Če gre za nujni delež na vrednostnih papirjih v višini 2.157,93 EUR in sredstvih pri banki 66,49 EUR je jasno, da je tožba nesmiselna, saj ni ekonomsko upravičena. Menita, da bi sodišče moralo na pravdo napotiti nujna dediča, ki zahtevata nujni delež, na katerem naj bi bila prikrajšana. Če zahtevata vračilo daril v zapuščino, bi moralo sodišče odločiti o tej njuni pravici oziroma o tem, pravica katerih dedičev je bolj ali manj verjetna. V tem primeru pride v poštev zapustničina oporoka in trditve oporočnih dedičev, da je bil pokojni M.S. dedno odpravljen z darili, ki jih je prejel od zapustnice v času življenja. Ker sklep nima razlogov o tem oziroma ker zaradi tega spornega dejstva zapuščinska obravnava ni bila prekinjena, je po mnenju pritožnikov treba ta sklep razveljaviti, saj ni pravilen.

Dediča M2.S. in M1.S. sta odgovorila na pritožbo. V odgovoru navajata, da je pravica dedičev do nujnega deleža verjetneje izkazana, kakor vračunavanje daril v dedni delež dediča, če so sporna dejstva o obstoju oziroma vrednosti daril. Pritožnika si zato očitno napačno razlagata obrazložitev izpodbijanega sklepa. Dediča M1.S. in M2.S. sta prikrajšana pri nujnem deležu, kar dokazuje oporoka, v kateri je zapustnica pojasnila, kaj je komu darovala. Pomoč, ki jo je zapustnica nudila njunemu pokojnemu očetu, je očitno vrednostno neprimerljiva z vrednostjo štirih nepremičnin. Sodišče prve stopnje se je zato pravilno odločilo, ko je napotilo na pravdo A.S.C. in B.S., zato predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in pritožnikoma naloži, da sta dolžna plačati stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločilne okoliščine, na katere je oprlo svoj sklep, pravilno ugotovilo. Zapustnica je v času svojega življenja razpolagala z nepremičnim premoženjem. Pritožnikoma je podarila nepremičnine in vnuka zahtevata, da se pri izračunu njunega nujnega deleža podarjene nepremičnine upoštevajo. Po 28. čl. Zakona o dedovanju (ZD) zapuščinsko sodišče pri ugotovitvi vrednosti zapuščine zaradi izračunavanja nujnega in razpoložljivega dela, čisti vrednosti zapuščine doda vrednost daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež (4. odst. 28. čl. ZD). Ta obračun opravi zapuščinsko sodišče in ne pravdno. Samo če je v zvezi z obračunom kakšno dejstvo sporno, napoti zapuščinsko sodišče za ugotovitev spornega dejstva na pravdo dediča, katerega pravica je manj verjetna. Pritožba zato zmotno razlaga, da bo moralo pravdno sodišče ugotoviti višino nujnega deleža in ali je ta prikrajšan. Ta ugotovitev bo stvar zapuščinskega sodišča. Pravdno sodišče bo v konkretni zadevi moralo ugotoviti, ali je prejel pokojni oče M1.S. in M2.S. od zapustnice darilo, ki se mu vračuna in ugotoviti bo moralo višino denarnih daril, s katerimi naj bi bila potrditvah pritožnikov vrednost njunega nujnega deleža, izračunanega po 28. čl. ZD, kot je povedano zgoraj, že v celoti krita. Sodišče prve stopnje je ob takem stanju na pravdo pravilno napotilo pritožnika, ki zatrjujeta, da je nujni delež že v celoti krit z darili v denarju in je samo izrek napotitvenega sklepa napačno oblikovalo, zato je pritožbeno sodišče izrek izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da morata dediča v pravdi dokazati, da sta sodediča dobila od zapustnice darila, ki se jima vračunajo v dedni delež in dokazati morata višino teh daril. Ko bo pravdno sodišče ugotovilo ta sporna dejstva, bo zapuščinsko sodišče nadaljevalo z zapuščinskim postopkom, kjer bo ugotovilo vrednost zapuščine zaradi izračunavanja nujnega deleža in razpoložljivega dela v skladu z 28. čl. ZD. Če pritožnika ne bi vložila tožbe zaradi dokazovanja spornih dejstev v skladu z napotitvenim sklepom, bo zapuščinsko sodišče nadaljevalo s postopkom in v skladu z 28. čl. ZD ugotovilo vrednost zapuščine (torej z upoštevanjem daril, ki sta jih pritožnika prejela). Od te vrednosti pripada nujnima dedičema nujni delež. Zato je ob trditvah pritožnikov njun interes za vložitev tožbe podan, saj v primeru, da tožbe ne vložita ne bo dokazano, da sta bila nujna dediča na račun nujnega deleža že odpravljena.

Pritožbeno sodišče je predlog nujnih dedičev, da se jima povrnejo stroški pritožbenega postopka, zavrnilo. Zapuščinski postopek je vrsta nepravdnega postopka, zato v tem postopku veljajo posebna pravila v zvezi s stroški postopka. Po 35. čl. ZNP trpi vsak udeleženec svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Pravico do povračila stroškov postopka ima torej udeleženec samo, kadar zakon določa, da trpi stroške eden od udeležencev ali nekateri od njih. Za primer, kot je konkreten, zakon ne določa kaj takšnega, zato krijeta udeleženca svoje stroške pritožbenega postopka, saj skupnih stroškov ni bilo.