Jedro

Če je trajanje zavarovalne pogodbe oz. veljavnost zavarovalne police določena za obdobje 5 let, pri čemer je enota mere trajanja leto, pogodba ni sklenjena za nedoločen čas in za razdrtje pogodbe ne velja 2. odst. 922. čl. ZOR, po katerem vsaka stranka lahko razdre zavarovalno pogodbo z dnem zapadlosti premije, pod pogojem, da o tem pisno obvesti drugo stranko najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije.

Če je zavarovalnica, na katero so bile prenešene zavarovalne pogodbe v skladu z 62.b členom Zakona o zavarovalnicah, obvestila toženo stranko o prenosu zavarovalnih pogodb s 1.11.1999 nanjo, zavarovanec, ko izve za prenos, ob koncu zavarovalnega leta lahko odpove zavarovalno pogodbo. Sodišče prve stopnje bi moralo obrazložiti, kaj šteje za zavarovalno leto in kateri datum pomeni konec zavarovalnega leta, upoštevajoč, da je bila zavarovalna polica sklenjena 10.10.1997 ter kot datum začetka zavarovanja določen 1.11.1997. Če zavarovalec lahko odpove zavarovalno pogodbo le ob koncu zavarovalnega leta, je do tedaj dolžan izpolniti obveznost plačila premije.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati

31.436,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.6.2001 do plačila in 7.708,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve predloga za izvršbo dalje do plačila ter sodno odmerjene stroške postopka. Sklenilo je, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka in predlagala, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L. opr. št. I 2001/10351 z dne 1.10.2001 ohrani v veljavi ter toženi stranki naloži plačilo glavnice s pripadajočimi obrestmi, podrejeno pa pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe ZPP po 14. tč. 2. odst. 339. čl., ker je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je tožeča stranka s pripravljalno vlogo dne 21.4.2004 zatrdila, da gre v obravnavanem primeru za razdrtje zavarovalne pogodbe v skladu z ZZVZZ in ZOZ, čeprav je to pripravljalno vlogo vložila tožena stranka in navedbe sodišča v obrazložitvi niso smiselne. Tožeča stranka je zahtevala plačilo premije za čas od januarja 2000 do septembra 2000, ne pa odškodnine zaradi razdrtja pogodbe, kot je sicer sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo. Zmotno pa je ugotovilo dejansko stanje, kar kažejo navedbe, da je tožena stranka pogodbo odpovedala s predložitvijo seznama zavarovancev, kar naj bi pomenilo razdrtje v skladu z določbami 62.b čl. ZZVZZ in 19. čl. Zakona o zavarovalnicah. Tožena stranka trditve o odpovedi pogodbe ni dokazala, saj o predložitvi obrazca št. 2 tožeči stranki ni nobenega dokaza. Odpoved naj bi bila z 31.12.1999, zavarovalno leto pa se je po polici pričelo 1.11., zato je bolj verjetno, da odpoved tožeči stranki ni bila poslana pred koncem zavarovalnega leta. Zavarovancem, ki so odpovedali zavarovalne pogodbe, je tožeča stranka zaračunala le razliko v priznanem popustu, ne pa nadaljnjih zavarovalnih premij, iz česar je moč sklepati, da pogodba ni bila odpovedana. Tožena stranka bi morala dokazati, da je odpoved vročila tožeči do 31.10. za tekoče zavarovalno leto. V pripravljalni vlogi je tožena stranka sama navedla, da je pogodbo odpovedala 31.12.1999, kar pomeni, da ni bila odpovedana s koncem zavarovalnega leta.

Pritožba je utemeljena.

Po 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP) sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve nekaterih določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP, med ostalimi tudi na kršitve iz 14. točke in na pravilno uporabo materialnega prava. Izpodbijana sodba je pomanjkljiva in se ne more preizkusiti, ker je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami, kar je vsebina omenjene kršitve. Pritožba sicer neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču kršitev zaradi navedbe v obrazložitvi sodbe, da je tožeča stranka zatrjevala razdrtje zavarovalne pogodbe. Gre za očitno pisno pomoto, zaradi katere obrazložitev sodbe ni nejasna ter na zakonitost in pravilnost sodbe ne more vplivati, zato ta pomanjkljivost v smislu 1. odst. ter 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP ne pomeni bistvene kršitve postopka.

Podana pa je bistvena kršitev, ker je sodišče prve stopnje nepravilno sklenilo, da iz listin v spisu izhaja, da je tožena stranka pogodbo oz. polico o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju odpovedala z 31.12.1999. Že iz samega obrazca št. 2 izhaja nejasnost, kjer je govora o odpovedi zavarovalnih pogodb z

31.12.1999 oz. s koncem tekočega zavarovalnega leta, pri čemer gre za različna datuma. Ker je trajanje pogodbe oz. veljavnost zavarovalne police (priloga A/4) določena za obdobje 5 let, pri čemer je enota mere trajanja leto, torej ne gre za nedoločen čas trajanja, za razdrtje pogodbe ne velja 2. odst. 922. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 29/78, 39/85 in 57/89), po katerem vsaka stranka lahko razdre zavarovalno pogodbo z dnem zapadlosti premije, pod pogojem, da o tem pisno obvesti drugo stranko najmanj tri mesece pred zapadlostjo premije. Pritožba pravilno opozarja, da se zavarovalno leto po polici prične 1.11. in zaključi 31.10. v naslednjem letu. Tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 21.4.2004 priznava, da je tožnica z dopisom obvestila toženo stranko o prenosu zavarovalnih pogodb s

1.11.1999 nanjo, v skladu z 62.b čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS št. 9/92 s spremembami - ZZVZZ) ter tedaj veljavnim 19. čl. Zakona o zavarovalnicah (Ur.l. RS št. 64/94). Ob primerjavi teh določb, je potrebno upoštevati, da po 4. odst. 19. čl. Zakona o zavarovalnicah zavarovalec, ko izve za prenos, ob koncu zavarovalnega leta lahko odpove zavarovalno pogodbo. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, kaj šteje za zavarovalno leto in kateri datum pomeni konec zavarovalnega leta, upoštevajoč datum sklenitve police 10.10.1997 in začetek zavarovanja. Prav tako ni ugotovilo, kaj pomeni nasprotje v "seznamu zavarovancev" med datumom 31.12.1999 in koncem tekočega zavarovalnega leta.

Pritožba pravilno opozarja, da ni izkazano, da je tožena stranka tožečo dejansko obvestila o odpovedi zavarovalnih pogodb, ker o tem dokaza ni predložila. Po prepričanju sodišča druge stopnje je prvi konec zavarovalnega leta, po v seznamu navedenem datumu, šele 31.10.2000, to je konec tretjega leta zavarovanja. Šele od tedaj dalje je odpoved utemeljena po omenjenih zakonskih določbah, do tedaj pa pogodba velja in s tem pravica zavarovalnice, da terja premijo, ki je po omenjenem 62.b čl. ZZVZZ z ustanovitvijo družbe za vzajemno zavarovanje prešla nanjo.

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo obrazložiti, kaj šteje za zavarovalno leto in kdaj se posamezno leto izteče ter tudi razčistiti nejasnosti v zvezi z datumi odpovedi zavarovalne pogodbe in utemeljeno dokazno oceniti trditev tožene stranke, da je tožečo stranko seznanila z namero, da prekine pogodbo. Opredeliti se bo moralo tudi, ali je zahtevek tožeče stranke za plačilo premije do konca zavarovalnega leta, ko bo tega ugotovilo, utemeljen.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu s 354. čl. ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje.