Jedro

Zgolj pavšalne navedbe ter nestrinjanje z višino pokojnine nikakor ne morejo biti podlaga, da se dejansko stanje razčiščuje s sodnim izvedencem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 11. 1. 2022 in št. dosjeja ... z dne 4. 6. 2021 ter da se tožnici prizna višji znesek invalidske pokojnine. Nadalje je odločilo, da stroški tožnice bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je za svoje trditve glede napačnega izračuna višine invalidske pokojnine predlagala angažiranje izvedenca finančne stroke. Sodišče pa je tak dokazni predlog zavrnilo. Gre za kršitev določb postopka. Omenjeno kršitev je tožnica grajala že na samem naroku. Sodišče je namreč tožnici odvzelo možnost, da dokaže svoje trditve, in sicer, da je tožena stranka nepravilno izračunala osnovo za odmero invalidske pokojnine in s tem tudi samo invalidsko pokojnino. Gre za kršitev pravice stranke do izjave in do dokazovanja svojih trditev. Ta kršitev pa ima za posledico nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, vpliva pa tudi na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče je tožnici onemogočilo, da dokaže, da tožena stranka podatkov iz javne evidence ni pravilno zajela. Prav tako ni primerjalo podatkov iz javne evidence, torej izpisov iz matične evidence s podatki, ki jih je tožena stranka uporabila pri izračunu pokojnine. Odločitve sodišča zato v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar je prav tako bistvena kršitev določb postopka. Odmera pokojnine oziroma predhodni izračun osnove za odmero pokojnine terja uporabo podatkov za daljše časovno obdobje. Gre za zapleteno računsko operacijo, torej za uporabo znanja, ki ga tožnica nima. V tem primeru se od tožnice ne more zahtevati, da podrobneje konkretizira očitke, vezane na izpodbijano odločitev tožene stranke. Neutemeljen je tudi očitek sodišča, da tožnica ni podala konkretnih pripomb na izračun pokojninske osnove in da ni predložila dokazil. Tudi sodišče samo nima znanja, da bi lahko samo preverilo pravilnost odmere invalidske pokojnine. Zato bi moralo angažirati izvedenca finančne stroke, s katerim bi tožnica opravičila svoje dokazno breme, hkrati bi lahko tudi sodišče preizkusilo pravilnost odločitve tožene stranke tako po temelju kot po višini. Tožnica meni, da ni pravilno ugotovljen znesek 22‑letnega mesečnega povprečja plač in tega sodišče v postopku ni preverilo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da je pritožba v celoti neutemeljena. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka in celotne razpoložljive spisovne dokumentacije pravilno ocenilo in zaključilo, kot izhaja iz izpodbijane sodbe. Tožena stranka meni, da so pritožbeni očitki povsem neutemeljeni oziroma delno celo protispisni. Podatki, ki so bili upoštevani pri izračunu osnove so povsem identični podatkom, kot so bili v skladu z zakonodajo evidentirani v matični evidenci zavarovancev na podlagi prijav pristojnih dajalcev podatkov. V primeru, da je potrebno preveriti izračun za vsako posamezno leto, pa je potrebno le znanje osnovnih računskih operacij. Tožnica niti za eno leto ni niti pavšalno zatrjevala, kaj šele konkretno dokazala, da podatki kot so jih javili posamezni dajalci podatkov in kot jih je tožena stranka predložila sodišču, niso pravilni. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo dokazni predlog za postavitev izvedenca finančne stroke. Postavitev strokovnjaka finančne stroke namreč ni namenjena preverjanju izračuna z nespornimi podatki. Pravilna uporaba valorizacijskih količnikov, pravilno upoštevanje odstotkov uskladitve pokojnin, uporaba odstotkov glede na vzrok invalidnosti, odstotkov glede na dopolnjeno dobo, pa je stvar uporabe materialnega prava, ne pa dokazovanja z izvedencem finančne stroke. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1, pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 11. 1. 2022, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 4. 6. 2021. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ tožnici odmeril invalidsko pokojnino v znesku 415,45 EUR na mesec od 1. 4. 2016 dalje, upoštevajoč vsakokratne uskladitve do dneva izdaje odločbe. Od 1. 1. 2021 dalje invalidska pokojnina znaša 488,34 EUR na mesec.

7. V zadevi je sporno, ali je bila invalidska pokojnina pravilno odmerjena.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listin v spisu izhaja, da je bila tožnici s sodbo opr. št. I Ps 1496/2016 z dne 22. 7. 2020 priznana pravica do invalidske pokojnine. Invalidnost je posledica poškodbe pri delu v višini 80 % in posledica bolezni v višini 20 %. V Sloveniji je tožnica dopolnila 18 let in 6 mesecev pokojninske dobe. Skupaj s prišteto dobo, po določbi 137. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)2 v trajanju 2 leti in 2 meseca, pokojninska doba znaša 20 let in 8 mesecev. Tožnica je na Hrvaškem dopolnila 1 leto, 1 mesec in 16 dni zavarovalne dobe. Pokojninska doba skupaj s prišteto dobo tako znaša 21 let 9 mesecev in 16 dni.

9. Skladno s prvim odstavkom 45. člena ZPIZ-2 se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine.

10. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da sodbe ni mogoče preizkusiti, torej da je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Odločitev sodišča prve stopnje je jasna, izrek sodbe je razumljiv, samemu sebi ne nasprotuje, prav tako pa ima sodba razloge o odločilnih dejstvih, ti razlogi niso nejasni niti med seboj v nasprotju. Razlogi sodbe tako zadoščajo standardu zadostne obrazložitve.

11. Sodišče prve stopnje je preučilo listinsko dokumentacijo v spisu, torej podatke, ki jih je predložila tožena stranka. Tožnica v dokazne namene ni predložila nobene listinske dokumentacije (razen izpodbijanih odločb in pritožbe). V dokaznem predlogu je tožnica predlagala, da naj sodišče kot dokaz uporabi dokumentacijo, ki naj jo v spis predloži tožena stranka. Glede nepravilnosti pa je tožnica na naroku pojasnila, da izračun pokojnine ne more biti pravilen iz razloga, ker je znesek pokojnine prenizek. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da pripravi pojasnilo preračuna uporabljenih osnov pri izračunu tožničine invalidske pokojnine, s tem da naj bo iz pojasnila razviden znesek v valuti, ki je bila uporabljena v času izplačila plače. Tožena stranka je sodišču posredovala pripravljalno vlogo 20. 5. 2022, kjer je izračun pokojninske osnove natančno pojasnila.

12. Kot to poudarja že sodišče prve stopnje, so izpisi podatkov iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic javna listina (87. člen Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-13). Na podlagi teh podatkov je tožena stranka izračunala, da 22-letno mesečno povprečje osnov znaša 644,36 EUR (dejanska pokojninska osnova). Ker pa je bil ta znesek pokojnine nižji od zneska, odmerjenega od najnižje pokojninske osnove, je tožena stranka tožnici odmerila pokojnino v višini 53,6 % od najnižje pokojninske osnove, ki je tedaj znašala 775,10 EUR. Na dan 1. 4. 2016 je invalidska pokojnina tako znašala 415,45 EUR. Kot to poudarja že sodišče prve stopnje, tožnica v postopku niti ni dokazovala, da bi bila v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Že pred sodiščem prve stopnje je uveljavljala, da naj se postavi izvedenec finančne stroke, ki bi lahko napravil pravičen izračun glede najugodnejšega obdobja in glede višine pokojnine. Enako vztraja tudi v pritožbi, pri čemer še pojasnjuje, da gre za zapleteno računsko operacijo, torej za strokovno vprašanje in da tožnica sama podatkov, ki jih je uporabila tožena stranka, ne more preveriti, enako pa tudi ne sodišče prve stopnje. Zgolj pavšalne navedbe ter nestrinjanje z višino pokojnine nikakor ne morejo biti podlaga, da se dejansko stanje razčiščuje s sodnim izvedencem. Le-ta namreč kot pomočnik sodišča glede na svoje strokovno znanje lahko odgovori na vprašanja, ki se tičejo spornih podatkov. Prav tako tudi ni njegova vloga, da presoja, ali je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo. Presoja pravilne uporabe materialnega prava je namreč v pristojnosti sodišča. Tožena stranka je že v izpodbijani dokončni odločbi izčrpno pojasnila način izračuna pokojninske osnove, dodatno še predložila pisno pripravljalno vlogo in tudi pojasnila način odmere invalidske pokojnine na samem naroku. Tožnica je ob prejemu odločbe o invalidski pokojnini prejela tudi dokumentacijo, ki jo je pri svojem odločanju uporabila tožena stranka, vendar pa ni predložila nobenih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka ni pravilno upoštevala podatkov kot izhajajo iz matične evidence.

13. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za postavitev sodnega izvedenca finančne stroke. Podlago za svojo odločitev je imelo v določbi drugega odstavka 287. člena ZPP, kjer je določeno, da predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, senat zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil. Sodišče je pojasnilo, da tožnica ni podala konkretnih pripomb na izračun pokojninske osnove niti ni predložila kakršnihkoli dokazov, ki bi vzbujali dvom v pravilnost izračuna pokojninske osnove. Pritožbeno sodišče s tako utemeljitvijo soglaša. V tem primeru tudi ni mogoče govoriti, da je bila tožnici kršena pravica do izjave in do dokazovanja svojih trditev. Sodišče je stranki omogočilo sodelovanje v postopku, kjer je lahko podala svojo izjavo in imela tudi možnost dokazovanja svojih trditev.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

15. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, pri čemer ji je bila z odločbo št. Bpp 16/23 priznana brezplačna pravna pomoč, je pritožbeno sodišče odločilo, da stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 111/13 s spremembami.