Jedro

Toženi stranki ni mogoče očitati, da bi pri izpolnjevanju svojih pogodbenih obveznosti ravnala v nasprotju s skrbnostjo, ki se (je) od nje zahteva(la), saj je uporabnike spletne banke, tudi tožnika, preden je prišlo do obravnavanega primera, večkrat opozorila in seznanila z možnostjo dodatnega varnostnega gesla, ki je nudilo dodatno zavarovanje sredstev na računih v primeru zlorabe identifikacijskih elementov. Z njim je tožena stranka omogočala dodatno zaščito, ki (bi) ob uporabi minimalizira(la) možnost zlorabe, do kakršne je prišlo v tožnikovem primeru.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, s katero je od tožene stranke terjal plačilo 870,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2008 dalje do plačila ter pravdne stroške. Sodišče je tožniku naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi navaja, da prvostopenjsko sodbo izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zavrnilo njegov zahtevek, ker naj bi bil on tisti, ki je odgovoren za zlorabo svojega računa, ker se ni odločil za uporabo dodatnega varnostnega gesla. Sodišče bi moralo odločiti nasprotno, saj bi tožena stranka kot profesionalec morala uvesti sistem, da bi vsi uporabniki spletne banke morali uporabljati to dodatno geslo. Toženi stranki so bile zlorabe znane in je očitno zato tudi predlagala uporabo dodatnega gesla, zato ni ravnala zadosti skrbno, saj bi morala to geslo posredovati vsem uporabnikom in zahtevati njegovo uporabo, sicer pa onemogočiti dostop do računa. Tožena stranka ponuja storitve banke preko spleta, čeprav se zaveda, da je možna zloraba tovrstne storitve tudi ob uporabi dodatnega varnostnega gesla, kar pomeni, da je prevzela rizik in zato v vsakem primeru nosi posledice zlorabe. Vse to potrjuje tudi dejstvo, da je bilo dosti zlorab, kar je med strankama nesporno.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (443. člen ZPP). V takem sporu se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena v zvezi s 480. členom ZPP).

6. Ravnanja tožene stranke, ki ima položaj profesionalne osebe, se v skladu z drugim odstavkom 6. člena OZ res presojajo z uporabo merila skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki določa strožji standard ravnanja. V skladu s sodno prakso (1) se za profesionalno osebo, ki svoje storitve opravlja na trgu/za plačilo, predpostavlja, da ima strokovna znanja, ki so potrebna za pravilno opravljanje storitve. Njena ravnanja/dejanja/opustitve se zato presojajo po abstraktnih merilih, tj. po pravilih stroke. Odgovornost teh oseb je v opisanem pomenu objektivna, saj se odgovornosti razbremenijo le, če dokažejo, da so vzrok za neizpolnitev/nepravilno izpolnitev dogodki oziroma ravnanja drugih oseb, ki jih ni mogoče predvideti/se jim izogniti/preprečiti njihovih negativnih posledic.

7. Toženi stranki ni mogoče očitati, da bi pri izpolnjevanju svojih pogodbenih obveznosti ravnala v nasprotju s skrbnostjo, ki se (je) od nje zahteva(la), saj je uporabnike spletne banke, tudi tožnika, preden je prišlo do obravnavanega primera, večkrat opozorila in seznanila z možnostjo dodatnega varnostnega gesla, ki je nudilo dodatno zavarovanje sredstev na računih v primeru zlorabe identifikacijskih elementov. Z njim je tožena stranka omogočala dodatno zaščito, ki (bi) ob uporabi (po ugotovitvah sodišča prve stopnje) minimalizira(la) možnost zlorabe, do kakršne je prišlo v tožnikovem primeru. Neutemeljeni so tožnikovi pritožbeni očitki, da tožena stranka ni ravnala dovolj skrbno, ker bi morala vsem uporabnikom to geslo posredovati sama in zahtevati njegovo uporabo. Čeprav je bila sprva uporaba dodatnega varnostnega gesla uporabnikom nesporno zgolj priporočena in res šele kasneje določena kot obvezna, to ne pomeni, da tožena stranka v konkretnem primeru ni ravnala dovolj skrbno. Tožnik se je kot uporabnik namreč zavedal (ker ga je opozorila tožena stranka), da obstaja možnost zlorabe in se kljub temu ni odločil za uporabo dodatnega varnostnega gesla (ki mu ga je ponudila tožena stranka), skladno s splošnimi pogoji pa se je obvezal, da bo nosil škodo, ki je posredno ali neposredno povzročena zato, ker so tretje nepooblaščene osebe uporabile njegov dostop do spletne banke. Splošni pogoji obe pravdni (pogodbeni) stranki zavezujejo, da bosta zagotovili najvišjo možno raven varnostnih ukrepov, ki bodo zagotavljale minimiziranje tveganj neavtoriziranega pristopa do podatkov, spreminjanja podatkov in izgube podatkov. S tem, ko je tožena stranka ponudila (čeprav neobvezno) možnost za minimalizacijo škode, ki je tožnik ni izkoristil, je izpolnila svojo pogodbeno obveznost, zato je sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da se je toženi stranki uspelo razbremeniti odgovornosti.

8. Sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo nobenih bistvenih kršitev določb postopka, pri čemer tožnik niti ni pojasnil, do katerih kršitev določb postopka naj bi prišlo, prav tako pa ni bila storjena nobena od tistih kršitev, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

(1) Glej sodbo Višjega sodišče v Ljubljani z dne 16. 9. 2010, opr. št. Cp 510/2010.