Jedro

Ker je bilo o predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse že pravnomočno odločeno, bi lahko le navedba novih, spremenjenih okoliščin, ki tožeči stranki onemogočajo plačilo sodne takse, sodišču prve stopnje nalagala vsebinsko odločanje o novem predlogu za nadaljnji odlog plačila sodne takse. Glede na predhodno že pravnomočno odločitev o predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse, o novem predlogu, ki ni oprt na nova dejstva in dokaze, ob smiselni uporabi 319. člena ZPP, ni mogoče odločati.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke z dne 15. 3. 2021 za odlog plačila sodne takse. Odločitev je sprejelo z obrazložitvijo, da je tožeči stranki s sklepom z dne 9. 9. 2020 bilo plačilo sodne takse odloženo za čas šest mesecev od vročitve sklepa. Ker je tožeča stranka pravna oseba, ki se ji med drugim plačilo sodne takse odloži samo za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, ta pa je zaradi prvotnega odloga odpadla, je sodišče ponovni predlog za odlog plačila sodne takse zavrglo.

2. Proti temu sklepu se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je dne 15. 3. 2021 ponovno predlagala odlog plačila sodne takse, saj ji v času, ko ji je bilo odloženo plačilo, ni uspelo zbrati dovolj sredstev na TRR. Meni, da bi sodišče v luči nenadnega izrazitega poslabšanja razmer s situacijo COVID-19 in to tudi na svetovni oz. evropski ravni (od septembra 2020), kakor številnimi ukrepi v povezavi s prepovedjo poslovanja, moralo upoštevati ponovni predlog tožeče stranke z dne 15. 3. 2021 za odlog plačila sodne takse, saj gre za zelo specifično in nepredvideno situacijo in ga ne bi smelo kar zavreči, temveč bi ga moralo najmanj vsebinsko obravnavati ter mu ugoditi. V nasprotnem primeru lahko pride do dodatnih negativnih posledic v smislu izterjave te sodne takse v najmanj neugodnih gospodarskih okoliščinah v povezavi s splošno situacijo s COVID-19 oz. epidemijo / pandemijo. Prav tako je takšna ureditev po mnenju pritožnika neustavna in prekomerno posega v pritožnikov pravni položaj, še posebej v takšnih okoliščinah. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu, podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje na predlog tožeče stranke plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji zaradi likvidnostnih težav tožeči stranki odložilo za čas šest mesecev. Tožeči stranki v odloženem roku ni uspelo zbrati dovolj sredstev na TRR, da bi lahko plačala sodno takso (stanje na njenem računu na dan 15. 2. 2021 je bilo 0 EUR), zato je predlagala ponovni odlog plačila za nadaljnjih šest mesecev. Ker plačilo sodne takse ni več procesna predpostavka za obravnavanje tožbe, je sodišče prve stopnje ponovni predlog za odlog plačila sodne takse zavrglo, ker je očitno menilo, da tožeča stranka zanj nima več pravnega interesa.

5. Pravilno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ni več ovire za obravnavanje tožbe, ker je bilo tožeči stranki plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji odloženo za čas šest mesecev in se zadeva že obravnava, vendar ta okoliščina sama po sebi ne onemogoča, da stranka ne bi mogla vložiti novega predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, če bi za tak predlog obstajale utemeljene (spremenjene) okoliščine.

6. Ker je bilo o predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse že pravnomočno odločeno, bi lahko le navedba novih, spremenjenih okoliščin, ki tožeči stranki onemogočajo plačilo sodne takse, sodišču prve stopnje nalagala vsebinsko odločanje o novem predlogu za nadaljnji odlog plačila sodne takse.

7. Tožeča stranka se je že v prvem predlogu za odlog plačila sodne takse sklicevala (zgolj) na likvidnostne težave, ki so ji onemogočale takojšnje plačilo sodne takse (ne da bi podala ustrezne trditve tudi glede njenega siceršnjega finančnega in premoženjskega stanja, ki bi onemogočalo takojšnje plačilo sodne takse), pri čemer je sama predlagala, da se ji plačilo odloži za šest mesecev, sodišče prve stopnje pa je njenemu predlogu v celoti sledilo.

8. Sklicevanje tožeče stranke v novem predlogu za odlog plačila sodne takse za nadaljnjih šest mesecev, da ji v odloženem času ni uspelo zbrati dovolj sredstev na TRR, da bi lahko plačala sodno takso (in predložitev izpiska iz TRR s stanjem na računu 0 EUR), ne predstavlja takšnih spremenjenih okoliščin, ki bi utemeljevale ugoditev predlogu za (ponovni) odlog plačila sodne takse.

9. Glede na predhodno že pravnomočno odločitev o predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse, o novem predlogu, ki ni oprt na nova dejstva in dokaze, ob smiselni uporabi 319. člena ZPP, ni mogoče odločati. Pritožbeno, tudi sicer zgolj pavšalno sklicevanje na gospodarske posledice pandemije, predstavlja nedovoljene pritožbene novote, ki v skladu s 337. členom ZPP ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.

10. Glede na obrazloženo se odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za ponovni odlog plačila sodne takse izkaže za pravilno, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), ko ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona tudi ni ugotovilo kršitev, ki jih je sodišče druge stopnje dolžno upoštevati po uradni dolžnosti.

11. S tako sprejeto odločitvijo tudi ni poseženo v pravni položaj tožeče stranke. Bistvo določb Zakona o sodnih taksah o taksnih ugodnostih je v zagotavljanju strankine pravice do sodnega varstva, ki jo zagotavlja 23. člen Ustave Republike Slovenije. Ta pravica je bila tožeči stranki zagotovljena že s tem, da se njena tožba obravnava, čeprav doslej še ni plačala sodne takse. Zato je neutemeljeno pritožbeno stališče, da je izpodbijana odločitev neustavna in da se prekomerno posega v pritožnikov pravni položaj.