Jedro

Praviloma z izbrisno tožbo, s katero je svoje pravno varstvo v tem postopku zahtevala tožnica, res ni moč uveljavljati neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice, ki je bila dosežena in izvedena v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodne odločbe (sklep o dedovanju v konkretnem primeru), če ta ni razveljavljena ali spremenjena. Vendar je to mogoče, če tožnica, kot v konkretnem primeru, ni imela možnosti sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana kasneje pravnomočna odločba, ki tožnice tudi ne veže (člen 220 Zakona o dedovanju). Izbrisna tožba v obravnavanem primeru nudi pravno varstvo nevknjiženemu imetniku pravice, na način, ki ga določa člen 243/1 Zakona o zemljiški knjigi v prvi točki, in sicer, da sodišče ugotovi neveljavnost takšne vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (z izbrisom lastninske pravice, vknjižene v korist pridobitelja - toženke, in nato znova z vpisom lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika).

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu v točkah IV/3, IV/4 in V izreka ter v izpodbijanem zavrnilnem delu v točki I/1 izreka (po nasprotni tožbi) potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti za 1.393,55 EUR pritožbenih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v točki I izreka razsodilo o tožbenem zahtevku tožeče stranke po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tudi tožena stranka, toženka) in v točkah II do vključno IV o tožbenem zahtevku tožeče stranke po tožbi (v nadaljevanju tudi tožeča stranka, tožnica), in sicer je: - v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi na ugotovitev, da sta nična listina opr. št. 978/2005-SV, sklenjena v obliki notarskega zapisa po notarju A. A. v Celju dne 2. 12. 2005, sestavljena in podpisana kot pogodba o dosmrtnem preživljanju pri odvetniku B. B. dne 21. 9. 2005 s strani C. C. kot preživljalke, in s strani Č. Č. kot preživljanca, in zemljiškoknjižno dovolilo opr. št. 978/2005-SV, podpisano pri istem notarju s strani Č. Č. dne 11. 1. 20061 (izrek pod točko I); - v celoti zavrnilo primarni tožbeni zahtevek po tožbi na ugotovitev, da v zapuščino po pokojnem Č. Č., umrlem dne ..., ne spada nepremičnina ID znak ... do celote (izrek pod točko II/1), in da na isti nepremičnini obstaja lastninska pravica tožnice C. C. do celote na podlagi notarskega zapisa pogodbe o dosmrtnem preživljanju notarja A. A. SV 978/2005 z dne 2. 12. 2005, in da se v pristojni zemljiški knjigi pri navedeni nepremičnini izbriše lastninska pravica, vpisana v korist tožene stranke D. D. in na podlagi sodbe dovoli vknjižba lastninske pravice v korist C. C., do celote, z učinkovanjem od 9. 11. 2015 dalje2 (izrek pod točko II/2); - delno zavrnilo prvi podredni tožbeni zahtevek po tožbi tožeče stranke, s katerim je bilo zahtevano, da se ugotovi, da v zapuščino po pokojnem Č. Č. ne spada nepremičnina ID znak ... do celote (izrek pod točko III/1); da se razveljavi sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Celju opr. št. D 22/2016 z dne 17. 2. 2016 v 1. točki točke III. izreka sklepa, v kateri je določeno, da se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi pri zapustniku do celote lastni nepremičnini posamezni del št. ... vpiše lastninska pravica na ime tožene stranke D. D. do celote nepremičnine (izrek pod točko III/2); - ugodilo preostalemu delu prvega podrednega zahtevka po tožbi tožeče stranke, da se iz zemljiške knjige pri nepremičnini ID znak ... izbriše lastninska pravica, vknjižena v korist in ime tožene stranke D. D., do celote, vknjižena na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju v Celju opr. št. D 22/20193 z dne 17. 2. 2016, in se pri isti nepremičnini vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, tako da se vknjiži lastninska pravica na ime in v korist prejšnjega imetnika Č. Č., do celote, (izrek pod IV/3), in da se pri nepremičnini ID znak ... na podlagi notarskega zapisa pogodbe o dosmrtnem preživljanju notarja A. A. SV 978/2005 z dne 2. 12. 2005 namesto vknjižbe lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika vknjiži lastninska pravica v korist C. C., do celote, z učinkovanjem vknjižbe lastninske pravice od 9. 11. 2015 (izrek pod IV/4 izreka).

Glede pravdnih stroškov je bilo odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, in da bodo odmerjeni s posebnim sklepom (izrek pod točko V).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožena stranka po pooblaščenki in uveljavlja vse tri pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), to je zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, napačno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrne in se ugodi tožbenemu zahtevku toženke ter tožnici naloži povračilo pravdnih stroškov toženki, in podrejeno, da se izpodbijana sodba v celoti razveljavi ter se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

V pritožbi navaja, da sodišče ne more dovoliti izbrisa pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Celju opr. št. D 22/2019 (pravilno D 22/2016) z dne 17. 2. 2016, ki je bil izdan v zapuščinskem postopku po pokojnem Č. Č., v zemljiški knjigi, kateri je bil podlaga za vpis lastninske pravice, ne da bi pred tem sklep o dedovanju razveljavilo. Graja odločitev, da v ponovljenem postopku ni bil neposredno izveden noben personalni dokaz; v zvezi s čimer uveljavlja bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Zaradi kršitve načela neposrednosti je napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in posledično zmotno uporabljeno materialno pravo. Zanika, da bi Č. Č. imel namen, da bi sopogodbenica kadarkoli skrbela zanj, ter da takšnega namena ni kazal niti imel ob sklepanju pogodbe nihče od obeh pogodbenikov. Č. Č. preživljanja ni potreboval in ga tudi ni hotel. Tožnica Č. Č. ni nikoli preživljala oz. skrbela zanj, prav tako ne njeni sorodniki, niti pred niti po sklenitvi pogodbe. Zanj je skrbela toženka, kar je pokazal tudi dokazni postopek. Za zmotno šteje navajanje v sodbi, da nekateri njeni dokazi niso bili pravočasni, zaradi česar niso bili dopuščeni. Ker je dokaze bodisi štelo za prepozne, nekatere istočasno predložene dokaze pa je upoštevalo in napačno tolmačilo ter jih ocenilo v korist toženki,4 medtem ko glede bistvenega izpodbijana sodba molči in nima utemeljitve, ima sodba nepravilnosti. Zaradi nepravilne odločitve o glavni stvari, je nepravilna tudi odločitev o pravdnih stroških. Ostale vsebinske pravno pomembne navedbe so v izogib ponavljanju povzete in presojane v nadaljevanju obrazložitve.

3. V odgovoru na tožbo tožeča stranka, ki vsebinsko podrobno odgovarja na pritožbo toženke, predlaga, da se pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno in potrdi prvostopenjsko sodbo, toženi stranki pa naloži v plačilo dodatno povzročene pritožbene stroške, ki jih priglaša, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje5 preizkusilo v pritožbeno izpodbijanem delu in v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi tožene stranke ter po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP (v zvezi z 2. odstavkom 339. člena istega zakona) in glede pravilne uporabe materialnega prava (člen 341 ZPP). Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija le tožena stranka, in čeprav v uvodu navaja, da jo izpodbija v celoti, pritožbeno sodišče glede na kasnejšo vsebino pritožbe šteje, da izpodbija le zanjo neugodni ugodilni del zahtevka po tožbi (izrek pod točkami IV/3, IV/4 in V) ter zanjo neugodni zavrnilni del po njeni (nasprotni) tožbi (izrek pod točko I). Le v tem delu je odločba sodišča prve stopnje predmet pritožbenega preizkusa.

6. Sodišče prve stopnje je ob trditveni podlagi pravdnih strank, ki jo je v bistvenem povzelo v obrazložitvi izpodbijane sodbe,6 in na podlagi izvedenih dokazov7 izhajalo iz pravilne materialno pravne podlage, ki jo predstavljajo določbe Obligacijskega zakonika (OZ; členi 557 do 563, 86 do 87 in 92 ter 50), Zakona o notariatu (ZN; člena 51, 53) ter Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1; člen 243), kot to izhaja iz njegove podrobnejše obrazložitve v točkah 24, 42 in 45. Pravilno je tudi povzelo pravno pomembna dejstva v sporu na ugotovitev ničnosti in v sporu po izbrisni tožbi, ter zaključilo, da je tožeča stranka izkazala pravno veljavnost v letu 2005 sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju, in posledično neveljavnost na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju izvedene vknjižbe lastninske pravice v korist toženke iz materialnopravnega razloga, oboje določno opredeljeno v točki IV/3 izreka izpodbijane sodbe. Nasprotno toženi stranki ni uspelo dokazati navideznosti te iste pogodbe in posledično zatrjevane ničnosti, ker ni uspela izpodbiti resničnosti namena (kavze) in volje sopogodbenikov glede preživljanja kasneje pokojnega Č. Č. na podlagi s tožnico sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju, za katero je ugotovilo, da se je tudi dejansko izvrševala, kot tudi ne obstoja zatrjevanega formalnega razloga za ničnost sporne pogodbe zaradi sodelovanja konkretne zapisne priče.8 Odločitvi je utemeljilo in obrazložilo z jasnimi in popolnimi razlogi, katerim pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje.

7. V zvezi s sklopom obširne pritožbene graje, ki se nanaša na nepopolno oz. napačno ugotovljeno dejansko stanje in s tem povezano napačno uporabo materialnega prava, pritožbeno sodišče odgovarja, da je sodišče prve stopnje, v skladu z metodološkimi napotki iz člena 8 ZPP, ob ponujeni trditveni podlagi pravdnih strank in upoštevaje dokazno oceno z vsebovano natančno in skrbno analizo izvedenih dokazov, pravilno in v popolnosti ugotovilo dejansko stanje,9 nakar je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju sprejelo materialnopravno pravilni odločitvi. Toženka dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki temelji na skladnosti izvedenih dokazov v pritožbi obrazloženo pravzaprav ne načenja, pač pa zgolj vztraja pri svojem nestrinjanju z njo, pri čemer izpostavlja zgolj vsebino določenih delov izpovedi zaslišanih oz. zgolj določene dokaze, ne da bi upoštevala pri dokazni oceni potreben metodološki napotek iz člena 8 ZPP, čemur je, za razliko od pritožnice, sledilo prvostopno sodišče. Pritožbeno izpostavljanje patronažne oskrbe za E. E.,10 ki ni mogla, tako pritožba, skrbeti za Č. Č.,11 kar po pritožbenih navedbah izhaja tudi iz izpovedi zdravnice F. F., temveč je on skrbel zanjo, koriščenje uslug Č. Č. glede po tožničinem očetu nudenih voženj že v času sklenitve pogodbe, ki potrditvah toženke niso bile zapisane v pogodbi in jih zato ni moč šteti za preživljanje, ter neseznanjenost tožnice s smrtjo Č. Č. v letu 2015, tako ne morejo načeti trdnosti po prvostopnem sodišču sprejete dokazne ocene o izpolnjevanju pogodbe v času, dokler ni bilo to onemogočeno s strani toženke, vse ob izpostavljanju dogovora iz pogodbe, da sme preživljalka svoje prevzete obveznosti opraviti po ožjih družinskih članih,12 ter ob razlogu za neseznanjenost tožnice s smrtjo Č. Č., ki je v onemogočanju stikov s strani toženke.13 V zvezi s slednjim se je prvostopno sodišče v točki 35 in 36 prepričljivo opredelilo tudi do vpliva toženke na zahtevo pokojnega tekom hospitalizacije v letu 2014 o obveščanju zgolj hčerk o njegovem zdravstvenem stanju.14 Prav tako je sodišče prve stopnje skrbno presodilo vsebino izpovedi prič G. G. in H. H. (glej točko 31 obrazložitve izpodbijane sodbe), medtem ko pritožnica na podlagi izključno njunih izpovedi selektivno sklepa zgolj na lastno pomoč očetu; do slednje se je v isti točki prvostopno sodišče tudi opredelilo. Omenjeno se sicer nanaša na grajo v zvezi z zaključki o izpolnjevanju pogodbe,15 medtem ko je za odločitev o navideznosti posla pravno pomembna sklenitvena faza.16

8. Celovitosti dokazne ocene o navideznosti pogodbe, ki sodi v sklenitveno fazo, ne more uspešno izpodbiti niti lastno nizanje zaključkov, da je bil Č. Č. poštenjak, ki ni hotel tuje pomoči,17 da je imenovani E. E. rad pomagal,18 da je imenovana posodila Č. Č. denar npr. za avto in da so J., vključno z E. E., za vsakršno posojilo zahtevali od Č. Č. pisno potrdilo19 (dogovor o posojilu denarja z dne 29. 5. 1997). Zgornji zaključek pritožnica nadalje neuspešno izpodbija z nekritičnim in v dokaznem postopku z ničemer podkrepljenim sklepanjem, da če bi Č. Č. nameraval po smrti zapustiti stanovanje tožnici, bi to zagotovo zapisal v obliki darilne pogodbe za primer smrti, ne pa da bi podpisal lažno pogodbo o tem, da je zanj skrbela E: E. ali njeni otroci oziroma vnuki, tudi ne bi podpisal pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ker preživljanja ni potreboval in ga ni hotel. V nasprotju z dokaznim postopkom je nadaljnje pritožničino sklepanje, da tožnica ali J. za Č. Č. niso nikoli skrbeli niti nikoli niso imeli tega namena, da mu je bilo s strani J. in njihovega odvetnika pred in ob sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju rečeno, da bo s poplačilom denarja za stanovanje prost vseh obveznosti, kar naj bi bilo, poleg zaupanja v J., razlog, da je Č. Č. podpisal, kar so J. želeli, kot tudi, da Č. Č. sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni želel skleniti (niti tožnica),20 da je delal za stanovanje več kot tri desetletja, zato ni realno, da bi stanovanje po smrti namenil tožnici, in da Č. Č. pogodbe o dosmrtnem preživljanju tudi ni potreboval.21

9. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje. Ta je napravljena skrbno in popolno, v skladu s pravili logičnega mišljenja ter življenjskimi izkušnjami, vrednotenje posameznih dokazov pa je je prav tako dosledno obrazloženo. V zvezi s pritožbenimi trditvami, da je bila ovadba le delno in ne v celoti zavržena, kot to navaja prvostopno sodišče, pritožnica zatrjevane pomembnosti te razlike vsebinsko, v smislu vpliva na zatrjevano zmotno oz. nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ne pojasni. V zvezi s trditvami o neupoštevanju listinskih dokazov o posojanju denarja Č. Č., pritožbeno sodišče izpostavlja, da dejstvo, da se prvostopno sodišče ni izrecno opredelilo do tega dokaza, ne pomeni zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, glede na to, da je prvostopno sodišče dokaz očitno obravnavalo,22 ni pa ga štelo za tako pravno odločilnega, da bi se nato o njem posebej izrecno opredelilo. Da kot priča zaslišani odvetnik B. B. glede dejstev v zvezi z namenom in voljo pogodbenikov ob sklepanju pogodbe o dosmrtnem preživljanju naj ne bi govoril resnice, je ocena pritožnice, ki nima opore v dokaznem postopku – prvostopno sodišče se je do slednjega opredelilo v točki 33 obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožbeno navajanje neobstoja volje in namena po sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v zvezi s čimer se sklicuje na tožničino izpoved, ki pa je iztrgana iz konteksta,23 nasprotuje ugotovitvam iz 33. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, in na takšen način, kot tudi ne z lastnim zaključkom, da si pokojni preživljanja ni želel niti preživljanja ni nameravala izvajati tožnica, ne more omajati temeljite dokazne ocene.

10. V zvezi z zatrjevano presenetljivostjo sodbe pritožbeno sodišče še pripominja, da prepoved sodbe presenečenja pravdne stranke ne varuje pred morebitnim dejanskim presenečenjem nad sprejeto odločitvijo; bistvo prepovedi takšne sodbe je zgolj v varovanju stranke, ki bi zaradi tega, ker je sodišče odločitev oprlo na pravno podlago, na katero kljub zadostni skrbnosti ni mogla računati, bila onemogočena v učinkovitem varstvu svojih pravic; do slednjega pa v obravnavanem primeru, ko se je ves čas dosedanjega postopka zasledovala sprememba zemljiškoknjižnega stanja, ni prišlo.

11. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi pod točkami 38 do 40 nadalje tudi skrbno opredelilo glede ocene resničnosti vsebine izjave pokojnega z dne 29. 5. 2014, ki predstavlja javno listino, in pritožbeno sodišče se z obrazložitvijo strinja. Pritožbeno nestrinjanje s takšnim zaključkom in pritožničino stališče, da vsebine zapisa ni nihče ovrgel, je njena lastna dokazna ocena, nepodprta z dokaznim postopkom. Pritožnica sicer ne izpodbija ugotovitev iz točke 42 obrazložitve izpodbijane sodbe, da ne obstaja formalni razlog za uveljavljanje ničnosti sporne pogodbe in zemljiškoknjižnega dovolila, izpodbija pa verodostojnost izpovedi slednjega. O razlogih zanjo se je prvostopno sodišče podrobno izreklo v točki 33 obrazložitve; pritožbeno sodišče se razlogom pridružuje in dodaja, da jih pritožnica z lastno dokazno oceno trditev iz prvostopnega postopka, ki so že bile predmet presoje, ne more uspešno omajati.

12. Drugi sklop pritožbenih navedb predstavlja sklicevanje na pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka zaradi več zatrjevanih kršitev. Zatrjevana kršitev temeljnega načela neposrednosti, ker v ponovljenem postopku ni bil neposredno izveden noben personalni dokaz, po vsebini predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, vendar ni podana. Glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje se je v ponovljenem sojenju začela znova, in pravdni stranki sta, kot izhaja iz zapisnika z glavne obravnave dne 3. 9. 2021, imeli možnost izjasniti se o tem, da se stranke in priče zaslišijo znova. Zakonski zahtevi po neposrednosti je bilo zato zadoščeno, saj je prvostopno sodišče, ko je sklenilo, da se pravdni stranki in priče ne zaslišijo znova, temveč se le preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov, za takšen zakonsko predvideni odstop od načela neposrednosti, imelo podlago v tretjem odstavku 302. člena, svojo odločitev pa je nato tudi obširno obrazložilo v točki 18. Pritožbeno sodišče pravilnim razlogom pritrjuje in dodaja, da pritožnica, ki navaja le, da v ponovljenem postopku ni bil neposredno izveden noben personalni dokaz, česar prečitanje zapisnikov in ne poslušanje izjav24 ne more nadomestiti, niti v pritožbi ni navedla, kaj točno bi pravdni stranki ali priče lahko izpovedale, da bi bilo potrebno njihovo ponovno zaslišanje,25 nakar posledično v nadaljevanju tudi ni konkretizirala vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe, kot bi ga sicer morala pri uveljavljanju relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, da bi z njo lahko uspela.

13. Neutemeljena je pritožbena graja v delu, ko zatrjuje po prvostopni sodnici zmotno navajanje v sodbi, da nekaterih dokazov ni sprejela, ker niso bili pravočasni, s čimer se pritožba ne strinja, sklicujoč se na predložitev dokazov sodišču (takoj) po tem, ko je na njihovo potrebnost prvič opozorilo višje sodišče, poleg tega pa jih toženka prej ni našla in jih tudi ni imela potrebe iskati. Pritožbeno sodišče pritožnici odgovarja, da je prvostopno sodišče vse listine, namenjene dokazovanju in predložene v novem sojenju,26 kljub ugovorom prekluzije, da dokazi niso pravočasni in s tem dopustni, glede na kriterije iz člena 286. člena ZPP,27 dopustilo, ker njihova dopustitev ni zavlekla reševanja spora, kot je tudi izrecno zapisalo in obširno obrazložilo svojo pravilno odločitev v točki 17 obrazložitve. Zato ni razumljiva pritožbena navedba, da toženka ni predložila nobenega dokaza, ki bi vplival na smotrnost postopka, temveč zgolj dokaze, ki dodatno prispevajo k ugotovitvi pravilnega dejanskega stanja. Pritožnica tudi ne konkretizira, katerih predlaganih dokazov naj sodišče prve stopnje ne bi izvedlo. Prav tako je neutemeljena, glede na obrazložitev v točki 19 prvostopne sodbe, sicer posplošena pritožbena graja, da zavrnitev predlaganih dokazov ni obrazložena.

14. Nadalje ni moč pritrditi pritožbeni navedbi, da je sodišče v ponovljenem postopku dovolilo spremembo tožbe, česar navkljub nasprotovanju toženke naj ne bi z ničemer obrazložilo. Sklicujoč se na načelo smotrnosti iz prvega odstavka člena 185 ZPP je imelo vsa pooblastila, da kljub nasprotovanju tožene stranke dopusti spremembo tožbe, za katero je ocenilo, da jo predstavlja prilagoditev tožbe iz vloge z dne 9. 6. 2022, sicer postavljena na isti dejanski in pravni podlagi, kar vse je tudi pravilno obrazložilo v točki 20 izpodbijane sodbe. Tožeča stranka lahko tožbo spremeni vse do konca glavne obravnave,28 pritožnica pa z lastnimi, sicer z ničemer podprtimi navedbami o zatrjevani dinamiki procesnega vodenja razpravljajoče sodnice, ne potrdi obstoja nedopustnih vsebinskih opozoril slednje, ki bi vodila k spremembi tožbenega zahtevka.

15. Pritožba tudi ne more uspeti z navedbo, da je z izpodbijano sodbo sodišče nezakonito odredilo vpis lastninske pravice na mrtvega, kot tudi ne z nadaljnjo, da sodišče ne more dovoliti izbrisa pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Celju opr. št. D 22/2019 (prav: D 22/2016) z dne 17. 2. 2016, ki je bil izdan v zapuščinskem postopku po pokojnem Č. Č., v zemljiški knjigi, ne da bi pred tem pravnomočni sklep o dedovanju razveljavilo. Praviloma z izbrisno tožbo, s katero je svoje pravno varstvo v tem postopku zahtevala tožnica, res ni moč uveljavljati neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice, ki je bila dosežena in izvedena v zemljiški knjigi na podlagi pravnomočne sodne odločbe (sklep o dedovanju v konkretnem primeru), če ta ni razveljavljena ali spremenjena. Vendar je to mogoče, če tožnica, kot v konkretnem primeru,29 ni imela možnosti sodelovati v postopku,30 v katerem je bila izdana kasneje pravnomočna odločba, ki tožnice tudi ne veže (člen 220 Zakona o dedovanju; ZD). Izbrisna tožba v obravnavanem primeru nudi pravno varstvo nevknjiženemu imetniku pravice, na način, ki ga določa člen 243/1 Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) v prvi prvi točki, in sicer, da sodišče ugotovi neveljavnost takšne vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov (z izbrisom lastninske pravice, vknjižene v korist pridobitelja - toženke, in nato znova z vpisom lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika). Prvostopno sodišče (ki ni ni odredilo vpisa lastninske pravice na mrtvega) zato z odločitvijo o vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov, ni ravnalo nezakonito in je pravilno uporabilo materialno pravo.31

16. Če pritožnica s sicer nekonkretizirano navedbo, da je bila prvostopna sodnica površna, meri na kršitev proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP v smislu neupoštevanja metodološkega napotka, smiselno uveljavljana kršitev po 1. odstavku 339. člena ZPP ni podana, upoštevaje zaključka v točkah 41 in 45, ki vsebujeta povzetek obširne dokazne ocene iz predhodne obrazložitve v točkah 21 ter dalje; bolj konkretno na posplošen očitek ni moč odgovoriti. Očitki o postopkovnih kršitvah (oziroma bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka iz 339. člena ZPP), če naj bodo predmet pritožbene presoje (razen tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma), morajo biti namreč konkretizirani.32

17. Glede pritožničinega očitka o nerazumljivem in pristranskem postopanju Višjega sodišča v Celju, ki je v okviru Cp 378/2019 presojalo prvostopno sodbo P 243/2016 z dne 11. 4. 2019, ter ob ugoditvi tožničini pritožbi in razveljavitvi sodbe v celoti zadevo vrnilo v novo sojenje pred drugim sodnikom, ter z njimi povezanimi trditvami v pritožbi o strokovnosti razpravljajoče sodnice v prvem postopku, kot tudi glede izražene nejevere, da je Višje sodišče v Celju poklonilo vero tožnici, češ da je toženka na zapuščinski obravnavi zamolčala pogodbo o dosmrtnem preživljanju,33 pritožbeno sodišče izpostavlja, da gre za polemiko pritožnice s predhodno prvo in drugostopno odločitvijo. Ti ne moreta biti predmet obravnavanja pritožbeno sedaj preizkušane sodbe P 18/2020 z dne 21. 9. 2022, izdane v ponovljenem postopku. Uveljavljanju nezadovoljstva pritožnice zaradi zatrjevane pristranskosti pri sojenju zadnje razpravljajoče prvostopne sodnice je namenjen institut izločitve po členu 70 ZPP.34

18. Glede na določbo člena 154/1 in 154/3 ZPP je pravilna tudi odločitev v stroškovnem delu izpodbijanega sklepa (točka V izreka), po kateri je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti vse njene potrebne pravdne stroške, odmera pa je pridržana kasnejšemu odločanju na podlagi posebnega sklepa (člen 163/4 ZPP), pri čemer stroškovne odločitve pritožba ne izpodbija obrazloženo.

19. Ob obrazloženem se pritožbene navedbe pokažejo za neutemeljene. Sodišče prve stopnje je ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, ko je v celoti zavrnilo zahtevek po nasprotni tožbi in delno ugodilo zahtevku po tožbi. Pritožbeno očitane postopkovne kršitve niso bile storjene, pritožbeno sodišče pa ob pritožbenem preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo pritožbo zavrniti in potrditi sodbo v izpodbijanih delih na način, kot to izhaja iz izreka te sodbe. Ob tem sodišče druge stopnje, glede na opozorilo pritožnice o napačni navedbi opravilne številke zapuščinskega postopka v izreku pod točko IV/3 (D 22/2019 namesto prav D 22/2016), ki je povsem na mestu, dodaja, da to napako, ki se nahaja v izreku odločitve, lahko prvostopno sodišče kadarkoli popravi.

20. Zaradi neuspeha s pritožbo mora tožena stranka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP pritožbene stroške nositi sama, tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene potrebne pravdne stroške vloženega odgovora na pritožbo zoper sodbo. Ta je bil vsebinski in zato šteje za potrebne pravdne stroške. Ti predstavljajo, upoštevaje prvi odstavek 163. člena ZPP, in določbe Odvetniške tarife (Ur. l. RS št. 2/2015 s spremembami; OT): za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 22 tč. 1 v zvezi s tar. št. 19/2 veljavne Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife) 1875 točk in materialne stroške v višini 28,75 točk (člen 11/3 OT), kar ob vrednosti točke v času odmere (0,60 EUR) in zvišanju za 22% DDV (čl. 12), skupno znaša 1.393,55 EUR; znesek je tožena stranka tožeči dolžna povrniti na način in v rokih, kot izhaja iz izreka.

1 Vključno z zahtevano stroškovno posledico. 2 Vključno z zahtevano stroškovno posledico pod točko II/3 izreka. 3 Prav D 22/2016. 4 Prav tožnici. 5 Določba 350. člena ZPP. 6 Primerjaj točke 1 do 13. 7 Prim. točke 15 – 16 in 18 obrazložitve izpodbijane sodbe. 8 Glej točke 41, 43 in 45 obrazložitve izpodbijane sodbe. 9 Točke 21 do 40 ter 42 do 43 obrazložitve izpodbijane sodbe. 10 S katero je kasneje pokojni živel vse od leta 1985 pa vse do smrti imenovane v letu 2009, kot to priznava toženka. 11 Sicer toženkinega očeta. 12 Podrobneje o tem v točki 28 in 31 obrazložitve izpodbijane sodbe. 13 Podrobneje o tem v točkah 35, 36 obrazložitve izpodbijane sodbe. 14 V zvezi s slednjo toženka v pritožbi zatrjuje, da je to zahteval Č. Č. sam. 15 S katerimi pa je potrjen namen sklenitve pogodbe; glej točko 30 obrazložitve. 16 Tako tudi prvostopno sodišče v točki 32 obrazložitve izpodbijane sodbe. 17 Sklicujoč se na ZB NOV z dne 22. 1. 1988 (B57). 18 Sklicujoč se na izpovedi prič I. I. in F. F. 19 Sklicujoč se na dogovor o posojilu z dne 29. 5. 1997 (B54). 20 O pravni nepomembnosti navedb, da ni vedel, kaj podpisuje, se je izjasnilo že prvostopno sodišče v točki 40 obrazložitve. 21 Glej obrazložitev pod točko 32 izpodbijane sodbe. 22 Glej točki 16 in 17 obrazložitve izpodbijane sodbe. 23 Kot to izhaja iz zapisnika z dne 16. 11. 2018 oz. zvočnega prepisa na l. št. 99 do 107. 24 Kot izhaja iz točke 18 obrazložitve izpodbijanega sodbe, so bili prepisi zvočnih posnetkov v okviru dokaznega postopka prebrani in ne poslušani; da ne bi bili prebrani pa tožena stranka kot kršitve tekom prvostopnega postopka ni uveljavljala (člen 286 b ZPP). 25 Razen glede prič J. J. in B. B., kar je šele v pritožbi pojasnjevala z možnostjo njune izjasnitve glede nasprotovanja njunih izpovedi z listinskimi dokazi, kar pa sodi v dokazno presojo. 26 Glej točko 16 obrazložitve izpodbijane sodbe. 27 Citirana zakonska določba je okvir za ugotavljanje pravočasnosti, zato toženka ne more uspeti z ugovorom, da ji niso poznani kriteriji za izbiro pravočasnosti. 28 Tako člen 184/1 ZPP. 29 Kar tudi pritožbeno ni sporno. 30 Kot je to tekom prvostopnega postopka trdila tožeča stranka, tožena stranka pa temu ni oporekala. 31 Glej tudi VSL II Cp 972/2018 z dne 21. 11. 2018 in VSR S II Ips 4/2022 z dne 1. 6. 2022. 32 Primerjaj npr. sodbo VS RS II Ips 54/2022 z dne 21. 12. 2022 in druge. 33 O slednjem v sklepu Cp 378/2019 z dne 21. 11. 2019 ni najti razlogov. 34 Pri čemer je zgolj dodati, da je podana pristojnost za odločanje Višjega sodišča v Celju v obravnavani zadevi glede na odločitev Vrhovnega sodišča RS - sklep I R 78/2023 z dne 24. 5. 2023, ki je predlog toženke za prenos pristojnosti zavrnilo, prav tako pa je bilo pravnomočno odločeno o predlaganih izločitvah poimensko določenih treh višjih sodnic, ki so odločale v zadevi Cp 378/2019 (Su 106/2023 z dne 20. 6. 2023) in o predlagani izločitvi prvostopne sodnice (I Cp 162/2023 z dne 24. 8. 2023).