31. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d. o. o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 16. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba zoper sklep in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 973/2003 z dne 22. 4. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je v gospodarskem sporu majhne vrednosti najprej izdalo sodbo zaradi odpovedi in zahtevek tožeče stranke za plačilo 243.918,42 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi zavrnilo. Tožeča stranka je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo, in hkrati za že plačani znesek utesnila tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala le še 51.780,39 SIT. Sodišče prve stopnje je njenemu zahtevku ugodilo. Višje sodišče je pritožbo pritožnice (v pravdi tožene stranke) zoper sklep sodišča prve stopnje, da se vrnitev v prejšnje stanje dovoli, zavrglo, pritožbi zoper sodbo pa je ugodilo glede povrnitve pravdnih stroškov, v ostalem delu, to je glede obveznosti pritožnice za plačilo 51.780,39 SIT, pa jo je zavrnilo.

Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic iz 22. in iz 25. člena Ustave. Meni, da je odločitev Višjega sodišča, naj se pritožba zoper sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje zavrže, očitno napačna. Meni, da Višje sodišče ni jasno in nedvomno obrazložilo, zakaj je pritožbo zavrglo: ali ker zoper takšno odločitev pritožbe sploh ni ali ker je pritožnica zoper sklep vložila samostojno pritožbo namesto pritožbe skupaj s pritožbo zoper glavno stvar. Če bi bilo stališče sodišča, da pritožbe sploh ni, naj bi ji bila s tem kršena pravica do pravnega sredstva. Če bi bilo stališče sodišča, da pritožba ni dovoljena, ker je vložila posebno pritožbo, pa naj bi bila odločitev sodišča očitno napačna, ker je iz njene vloge jasno razvidno, da gre za eno pritožbo. Pritožnica dalje zatrjuje, da Višje sodišče tudi ni odgovorilo na vse njene navedbe, ker je pravno sredstvo pritožnice napačno razdelilo na dva dela.

B.

V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnico. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

Odločitev Višjega sodišča (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) pritožnici ne more povzročiti pomembnejših posledic. Predmet izpodbijanega sklepa in sodbe je le še pritožničina obveznost, da tožeči stranki plača 51.730,39 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Po oceni Ustavnega sodišča plačilo navedenega zneska standardu pomembnejših posledic očitno ne ustreza. Zato zadeva za pritožnico ne more imeti takšnega pomena, da bi se z njo poleg dveh instanc rednega sodstva moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić