Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodba na podlagi odpovedi iz 317. člena ZPP, s katero sodišče, če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku, brez nadaljnjega zavrne tožbeni zahtevek, izdana po tem, ko je revizijsko sodišče razveljavilo ugoditveno sodbo pritožbenega sodišča, ki je bila podlaga za izdajo dokončne odločbe, lahko predstavlja obnovitveni razlog v smislu 3. točke 1. odstavka 260. člena ZUP. Če je torej na podlagi sodbe, s katero je ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in vzpostavljeno delovno razmerje, pravnomočno ugotovljena lastnost zavarovanca, pa je sodba naknadno spremenjena oziroma je razsojeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in je torej delovno razmerje zakonito prenehalo, je podan obnovitveni razlog za obnovo postopka, končanega z odločbo o ugotovitvi lastnosti zavarovanca.
Sodba na podlagi odpovedi, s katero je ugotovljena zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2014, ob sklenjenem sporazumu, da je tožnici delovno razmerje prenehalo šele 31. 3. 2016, torej ne bi pripeljala do drugačne odločitve, kot je bila sprejeta z odločbo z dne 21. 3. 2016, torej da je imela v obdobju od 14. 2. 2014 do 31. 1. 2016 na temelju delovnega razmerja lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pogoji za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 21. 3. 2016, niso izpolnjeni, zato je z izpodbijano dokončno odločbo predlog za obnovo postopka pravilno zavrnjen.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka krije stroške pritožbe sama.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. ... z dne 13. 10. 2017 in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje oziroma podredno potrditev odločbe toženca št. ... z dne 29. 12. 2016. Sklenilo je, da tožeča stranka krije stroške postopka sama.
2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Zaključek sodišča prve stopnje, da sporazum z dne 31. 3. 2016 obstoji in veže pogodbeni stranki, ki ga sta ga sklenili po svoji volji in z njim uredili medsebojno razmerje na način, da priznavata obstoj delovnega razmerja, zaradi česar se ni mogoče uspešno sklicevati na sodbo zaradi odpovedi, je napačen. V trditvah niti dokazih ni podlage za zaključek, da je bil sporazum z dne 31. 3. 2016 sklenjen zaradi interesa po ugodnejši ureditvi medsebojnega delovnega razmerja oziroma preprečitvi neugodnega izida sodnega postopka. Razlog za sklenitev sporazuma je bil, da stranska intervenientka po pravnomočni sodbi kljub pozivu ni želela nastopiti dela, zato je predlagala, da bi ji delovno razmerje prenehalo po 118. členu ZDR-1 ali kot presežni delavki, kar pa ni bilo pravno sprejemljivo. Sporazum je bil sklenjen v izogib izredne odpovedi zaradi neprihoda na delo. Teh trditev toženec niti stranska intervenientka nista prerekala. Sporazum je bil sklenjen na podlagi pravnomočne sodbe, po njeni izvršitvi, brez katere delovno razmerje ne bi obstajalo in tudi ne bi bilo podlage za prenehanje. Sodišče prve stopnje je brez podlage zaključevalo o namenu, razlogih in podlagi sporazuma z dne 31. 3. 2016. Zaključek, da je bil sporazum sklenjen po volji pogodbenih strank, ki sta z njim uredili medsebojno razmerje na način, da priznavata obstoj delovnega razmerja, je v nasprotju s sporazumom, saj z njim nista priznavali obstoja pogodbenega niti drugega razmerja med njima, temveč sta le sporazumno prekinili delovno razmerje. Ni jasno, na katero kasnejšo pogodbo o zaposlitvi, o kateri naj ne bi bilo odločeno s sodbo na podlagi odpovedi, se sklicuje sodišče. Sklenjena je bila le ena pogodba o zaposlitvi, ki je bila odpovedana 3. 1. 2014. Zakonitost odpovedi je bila presojana v delovnem sporu. Napačen je tudi zaključek, da sodba na podlagi odpovedi na veljavnost sporazuma ne vpliva, ker ni bil sklenjen pod odložnim ali razveznim pogojem. Sporazum je ničen, ker je odpadla podlaga za njegovo sklenitev. Podlaga za sklenitev sporazuma je bila pravnomočna sodba, brez katere delovno razmerje sploh ni obstajalo. Z odločitvijo revizijskega sodišča je podlaga odpadla, zato je sporazum prenehal veljati. Podlaga je za vsako pogodbeno obveznost na podlagi OZ pomembna sestavina pogodbe, saj je od nje odvisen obstoj veljavnosti pogodbe tudi po tem, ko je bila pogodba pravno veljavno sklenjena in realizirana (VIII Ips 79/2009). Do trditev v tej smeri se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Podana je kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Predlaga povrnitev stroškov.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do kršitev določb ZPP, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevane kršitve 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh tožničinih navedb, bistvenih za odločitev v tem sporu.
Izpodbijana zavrnilna sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša. Glede na pritožbene navedbe je potrebno dodati predvsem naslednje.
5. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe, s katero je bila na podlagi pritožbe stranske intervenientke odpravljena prvostopenjska odločba o dovolitvi obnove postopka, končanega z odločbo z dne 21. 3. 2016 brez posebnega sklepa, odpravi odločbe z dne 21. 3. 2016 in odločitvi, da stranska intervenientka od 14. 2. 2014 do 31. 1. 2016 nima lastnosti zavarovanca, ter predlog tožeče stranke za obnovo postopka zavrnjen. Sodba na podlagi odpovedi sicer predstavlja obnovitveni razlog za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 21. 3. 2016, da ima stranska intervenientka od 14. 2. 2014 do 31. 1. 2016 lastnost zavarovanke obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja pri tožeči stranki, vendar zaradi sklenjenega sporazuma, da tožnici delovno razmerje preneha 31. 3. 2016, ne bi pripeljala do drugačne odločitve, zato pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni.
6. Da pogoji za obnovo postopka, v katerem je bila stranski intervenientki priznana lastnost zavarovanca, niso izpolnjeni, je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.
7. Stranski intervenientki je tožeča stranka 3. 1. 2014 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reintegracijo in reparacijo je bil zavrnjen2, vendar je pritožbeno sodišče3 na pritožbo stranske intervenientke takšno odločitev spremenilo, ugotovilo nezakonitost odpovedi, stransko intervenientko reintegriralo v delovno razmerje in tožeči stranki naložilo obračun in plačilo plač. Po tej sodbi je bila stranska intervenientka z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 21. 3. 2016 od 14. 2. 2014 do 31. 1. 2016 vključena v obvezno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja pri tožeči stranki. Stranska intervenientka in tožeča stranka sta sklenili sporazum, da tožnici delovno razmerje preneha 31. 3. 2016. 8. Revizijsko sodišče4 je ugoditveno sodbo pritožbenega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v ponovno sojenje, ki je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje5. V ponovljenem sojenju je bila 10. 11. 2016 na podlagi intervenientkine odpovedi tožbenemu zahtevku izdana sodba na podlagi odpovedi6. Tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo in reparacijo je bil torej pravnomočno zavrnjen.
9. Po 2. odstavku 16. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)7 zavarovalno razmerje nastane ex lege z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Med drugim se obvezno zavarujejo delavci v delovnem razmerju (14. člen ZPIZ-2). Po 5. točki 80. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1)8 se obstoj zavarovalnega razmerja ugotavlja tudi v primeru, ko je s pravnomočno sodbo ugotovljen obstoj delovnega razmerja. Ugotavljanje oziroma sprememba zavarovalne podlage za nazaj na podlagi odločitve v delovnih sporih je posebej urejena v 83. členu ZMEPIZ-1. 10. Lastnost zavarovanca je pravno razmerje, varovano s pravnomočnostjo v smislu 158. člena Ustave RS9. Pravnomočna pravna razmerja je dopustno odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih, po postopku in pod pogoji, določenimi z zakonom. Torej z izrednimi pravnimi sredstvi, med katerimi je tudi obnova postopka. Po 3. točki 1. odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)10 se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva obnovi, če odločba temelji na sodbi, ki je pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena.
11. Sodba na podlagi odpovedi iz 317. člena ZPP, s katero sodišče, če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku, brez nadaljnjega zavrne tožbeni zahtevek, izdana po tem, ko je revizijsko sodišče razveljavilo ugoditveno sodbo pritožbenega sodišča, ki je bila podlaga za izdajo dokončne odločbe, lahko predstavlja obnovitveni razlog v smislu 3. točke 1. odstavka 260. člena ZUP. Če je torej na podlagi sodbe, s katero je ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in vzpostavljeno delovno razmerje, pravnomočno ugotovljena lastnost zavarovanca, pa je sodba naknadno spremenjena oziroma je razsojeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in je torej delovno razmerje zakonito prenehalo, je podan obnovitveni razlog za obnovo postopka, končanega z odločbo o ugotovitvi lastnosti zavarovanca. Če ni delovnega razmerja, ni niti lastnosti zavarovanca. Vendar morajo biti okoliščine oziroma dokazi, ki se navajajo kot razlog za obnovo, tudi v tem primeru takšni, da bi lahko pripeljali do drugačne odločbe. Če niso, se namreč, četudi so izpolnjeni vsi drugi zakonsko predpisani pogoji za obnovo postopka, predlog za obravnavano izredno pravno sredstvo zavrne (3. odstavek 267. člena ZUP). Prav takšno stanje, ko sodba na podlagi odpovedi ne more pripeljati do odločitve, da stranska intervenientka v obravnavanem obdobju nima lastnosti zavarovanke, je podano v obravnavni zadevi.
12. Čeprav je po sodbi na podlagi odpovedi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi formalno ostala v veljavi, sta stranska intervenientka in tožeča stranka še pred odpovedjo tožbenemu zahtevku in izdajo sodbe na podlagi odpovedi ob sporazumni ugotovitvi, da med njima ni odprtih zadev, sporazumno sklenili, da delovno razmerje preneha šele 31. 3. 2016. To pa je tudi po stališču pritožbenega sodišča za razsojo zadeve edino odločilno. Pomeni namreč, da je stranski intervenientki delovno razmerje prenehalo šele 31. 3. 2016 in je imela v obdobju od 14. 2. 2014 do 31. 1. 2016 na temelju delovnega razmerja lastnost zavarovanca, kot je bilo odločeno z odločbo z dne 21. 3. 2016. 13. Po 9. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)11 sta delodajalec in delavec pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi svobodna, torej razmerje načeloma prosto urejata. Njuna avtonomnost pa je, tudi pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi, omejena z določbami ZDR-1 in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. Načine prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi predpisuje 77. člen ZDR-1. Pogodba o zaposlitvi med drugim preneha veljati s sporazumom in z redno ali izredno odpovedjo. Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama (81. člen ZDR-1). Glede prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi se po 13. členu ZDR-1 smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni drugače določeno.
14. Splošna pravila civilnega prava so urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ)12. Eno temeljnih načel obligacijskih razmerij je, da jih stranke prosto urejajo, vendar pa ne v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli (3. člen OZ). Po 15. členu OZ je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Izjava volje mora biti svobodna in resna (2. odstavek 18. člena OZ). Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog). Nedopustna je, če je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Domneva se, da ima obveznost podlago, čeprav ta ni izražena. Če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična (39. člen OZ).
15. Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da je sporazum z dne 31. 3. 2016, veljavno sklenjen in zavezuje pogodbeni stranki. Tožeča stranka in stranska intervenientka sta se ob ugotovitvi, da obstaja obojestranski interes, da se pogodba o zaposlitvi razveljavi, in da so medsebojno izpolnjene vse obveznosti ter med njima ni odprtih zadev niti na strani tožeče stranke kot delodajalca niti na strani stranske intervenientke kot delavke, dogovorili za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi z 31. 3. 2016. Čeprav je tožeča stranka zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo, je še pred odločitvijo revizijskega sodišča in ne da bi bilo v obravnavanem sporazumu ugotovljeno, da je zoper pravnomočno sodbo vloženo izredno pravno sredstvo, ali da se sklepa na podlagi pravnomočne sodbe o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklenila sporazum o prenehanju delovnega razmerja z 31. 3. 2016. Eksplicitno je bilo ugotovljeno, da so medsebojno izpolnjene vse obveznosti in med njima ni odprtih zadev, torej niti glede delovnega spora v zvezi z veljavnostjo oziroma neveljavnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma obstoja delovnega razmerja. S tem je bil priznan obstoj delovnega razmerja vse do 31. 3. 2016, ne glede na kasnejšo odločitev revizijskega sodišča oziroma končno razrešitev delovnega spora. Kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, sporazum ni bil sklenjen pogojno. Sklenjen pa ni bil niti s kakršnim koli pridržkom. Stranska intervenientka se je tožbenemu zahtevku v delovnem sporu odpovedala prav zaradi sklenjenega sporazuma, po katerem je delovno razmerje sporazumno trajalo vse do 31. 3. 2016.13 Čeprav je potrebno pritrditi pritožnici, da je posledica odpada podlage ničnost pogodbe, pa se v okoliščinah konkretnega primera, ko je bilo torej med tožečo stranko in stransko intervenientko sporazumno izrecno ugotovljeno, da med njima ni odprtih zadev, ni mogoče uspešno sklicevati na to, da naj bi z odločitvijo revizijskega sodišča oziroma kasnejšo sodbo na podlagi odpovedi odpadla podlaga za sklenitev sporazuma, ki naj bi zato prenehal veljati, niti na stališče iz sodbe VIII Ips 79/2009, ki je tudi sicer zavzeto ob drugačnem dejanskem stanju.
16. Sodba na podlagi odpovedi, s katero je ugotovljena zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2014, ob sklenjenem sporazumu, da je tožnici delovno razmerje prenehalo šele 31. 3. 2016, torej ne bi pripeljala do drugačne odločitve, kot je bila sprejeta z odločbo z dne 21. 3. 2016, torej da je imela v obdobju od 14. 2. 2014 do 31. 1. 2016 na temelju delovnega razmerja lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pogoji za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 21. 3. 2016, niso izpolnjeni, zato je z izpodbijano dokončno odločbo predlog za obnovo postopka pravilno zavrnjen. Posledično je tudi tožbeni zahtevek na njeno odpravo pravilno zavrnjen.
17. Glede na vse predhodno obrazloženo, je pritožbeno sodišče na temelju 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe za odločitev v zadevi niso pravno relevantne.14
18. Ob takšnem pritožbenem izidu je bilo potrebno skleniti še, da tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe (165. v zvezi s 154. členom ZPP).
1 Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Sodba sodišča prve stopnje I Pd 90/2014 z dne 12. 2. 2015. 3 Sodba Pdp 353/2015 z dne 18. 12. 2015. 4 Sklep VIII Ips 88/2016 z dne 7. 6. 2016. 5 Sklep Pdp 558/2016 z dne 1. 9. 2016. 6 Sodba na podlagi odpovedi I Pd 1158/2016 z dne 10. 11. 2016. 7 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 8 Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami. 9 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami. 10 Ur. l. RS, št. 64/2006 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 11 Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami. 12 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami. 13 Zapisnik z naroka z dne 10. 11. 2016 - priloga A/9 sodnega spisa. 14 1. odstavek 360. člena ZPP.