Jedro

Glede na zakonsko ureditev je v utemeljitvi odločbe o zahtevi, kot je obravnavana (uskladitev podatkov zemljiškega katastra), treba konkretno navesti, kakšni so podatki o nepremičninah, na katere se zahtevek nanaša, vpisani v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb, ter na katerih (točno opredeljenih) listinah (s kakšno vsebino) iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ti vpisi temeljijo. Že prvostopenjski organ bi torej moral v izpodbijani odločbi navesti konkretno ugotovljeno dejansko stanje o tem, kakšni podatki so glede zadevnih nepremičnin vpisani v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb in v katerih točno opredeljenih listinah iz zbirke listin imajo ti vpisi podlago. Pri tem ne zadošča splošno navajanje listin oziroma splošno sklicevanje na spise IDPOS postopkov, ampak je treba konkretno navesti relevantne listine in njihovo vsebino. Še toliko bolj je to pomembno in potrebno, ker gre za zadevo, v kateri se izpostavljajo vprašanja strokovno-tehnične narave. Obenem bi se moral prvostopenjski organ konkretno opredeliti do vseh dokazov, ki jih je tožnik predlagal v obravnavani zahtevi. Če upravni organ določenega dokaza ne izvede, mora to zavrnitev utemeljiti, ker gre sicer za kršitev strankine pravice do izjave in obenem za pomanjkljivo obrazložitev odločitve. Dokazne predloge upravni organ utemeljeno zavrne iz formalnih razlogov (npr. če dokazni predlog ni pravočasen ali če ni substanciran) ali iz vsebinskih razlogov, npr. kadar je dokaz nepotreben (ker je dejstvo že dokazano in naj bi predlagani dokaz že ugotovljeno dejstvo le potrdil), kadar je dokaz nerelevanten (ker dejstvo, ki naj bi se tako dokazovalo, za odločitev ni pravno odločilno) ali kadar je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva; v vsakem primeru pa mora to zavrnitev v odločbi obrazložiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave ..., št. 02112-527/2016-7 z dne 27. 6. 2016, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z odločbo, navedeno v izreku te sodbe (v nadaljevanju: prvostopenjska ali izpodbijana odločba), je prvostopenjski organ odločil, da se zavrne tožnikova zahteva za uskladitev podatkov zemljiškega katastra po 9. členu ZEN in da stroškov postopka ni.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopenjski organ citira navedbe tožnika v obravnavani zahtevi ter določbe prvega do tretjega odstavka 9. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN). Pojasnjuje, da je na tej podlagi stranki, ki izkaže pravni interes, omogočeno zahtevati uskladitev podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb, če se ne ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra. Če bi šlo za zahtevo, da se določeni podatki v zemljiškem katastru (originarno) spremenijo na podlagi sprememb lastnosti posamezne nepremičnine v naravi, bi bilo treba izvesti postopek po drugih določbah tega zakona, s predložitvijo elaborata, in o spremembi odločiti z odločbo. Sprememba vpisa podatkov po 9. členu ZEN pa se opravi na podlagi že ugotovljenega dejanskega stanja v naravi (zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku, odločba o ureditvi mej, odločba o parcelaciji), ki ga zaradi napak v postopku evidentiranja različni prikazi (potrdila iz evidence zemljiškega katastra oziroma katastra stavb) ali sam zemljiški kataster oziroma kataster stavb ne izkazujejo. Odpravo nepravilnosti mora geodetska uprava opreti na podatke, ki so bili predmet prenašanja, prepisovanja ali prerisovanja in je pri tem prišlo do napake, oziroma na tisti akt ali listino, na podlagi katere bi morali biti določeni podatki v katastru evidentirani tako, kot določa akt ali listina, pa iz različnih razlogov niso. Upoštevne so le zadnje, po datumu izdaje najmlajše listine v zbirki listin, ne pa tudi listine starejšega datuma. Za spremembo podatkov po 9. členu ZEN organ primerja le različne podatke evidenc med seboj, predvsem preverja stanje v zbirki listin. Pri tem se ne sme spuščati v pravilnost in zakonitost aktov oziroma listin, ki so podlaga za vpis. Prvostopenjski organ obrazlaga, kaj so katastrski podatki in da se vpisi podatkov v zemljiški kataster oziroma kataster stavb vedno opravijo na podlagi listin, ki se hranijo v zbirki listin katastra. Kot izhaja iz 15. in 72. člena ZEN, je namreč zemljiški kataster oziroma kataster stavb sestavljen iz zadnjih vpisanih podatkov in zbirke listin.

3. Kot izhaja iz nadaljevanja obrazložitve, je prvostopenjski organ ugotovil, da tožnik izkazuje pravni interes za podano zahtevo glede na to, da postopek parcelacije IDPOS 5028 in 5029 vpliva na njegove pravice in pravne koristi, saj je v postopku IDPOS 5029 nastala parcela št. 6132/5 k.o. ..., na kateri leži severozahodni del stanovanjske stavbe z naslovom ..., ki je v lasti tožnika. Prvostopenjski organ je vpogledal v zbirko listin zemljiškega katastra ter ugotovil, da se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin, na podlagi katerih so bili opravljeni ti vpisi, in sicer s podatki IDPOS 5028 in 5029. Vpisani so bili tako, kot izhaja iz listin navedenega postopka (podatki izmere, skice postopka, delilni načrt, v postopkih izdane odločbe in drugo). Tožnikovo zahtevo je zato na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZEN kot neutemeljeno zavrnil. 4. Ministrstvo za okolje in prostor je z uvodoma navedeno drugostopenjsko odločbo zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo ter njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka in zahtevo za povrnitev upravne takse. Drugostopenjski organ v obrazložitvi pritrjuje razlogom prvostopenjskega organa in jih tudi ponovno navaja ter pojasnjuje, da 9. člen ZEN omogoča odpravo napak, kadar se vpisani podatki v zemljiškem katastru ne ujemajo s podatki zadnje (po datumu nastanka) izmed listin v zbirki listin zemljiškega katastra, ter da to ni pravna podlaga za odpravo neskladja med evidentiranim stanjem v katastru in stanjem v naravi. Prvostopenjski organ je opravil preizkus po tretjem odstavku 9. člena ZEN ter po oceni drugostopenjskega organa podal jasno obrazložitev glede obravnavanih arhivskih podatkov zemljiškega katastra. Ugotovil je, da se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin (IDPOS 5028 in IDPOS 5029), na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi. Drugostopenjski organ je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnil ter posledično zavrnil tudi tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka in zahtevo za povrnitev upravne takse za pritožbo.

5. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in je zato vložil tožbo v upravnem sporu. Kot navaja, toži iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), zlasti pa zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Sodišču predlaga, da s sodbo odpravi prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. V tožbi tožnik pojasnjuje, da se njegova stanovanjska hiša na naslovu ..., nahaja na dveh nepremičninah, to je parcelah št. 6130/2 in 6132/5 k.o. .... Lastninsko pravico na hiši je kot imetnik stanovanjske pravice pridobil s kupoprodajno pogodbo, sklenjeno v letu 1992. Območje, kjer se hiša nahaja, je bilo večkrat predmet parcelacij. Dveh spornih v 90-ih letih se tožnik, ker še ni bil formalni zemljiškoknjižni lastnik, ni mogel udeležiti in tako zaščititi svojih interesov. Parcelaciji, zavedeni s številkama elaboratov IDPOS 5028 in 5029, sta se vršili leta 1993 in 1994. Da so bile v tem obdobju izvedene katastrske operacije, je razvidno iz identifikacijskega potrdila - komparacije odgovornega geodeta A.A. z dne 10. 3. 2016. Takrat so se spreminjale parcelne meje in se je tako del tožnikove stanovanjske hiše znašel na parceli št. 5644/9 k.o. ... (ki ustreza današnji parceli št. 6132/3 k.o. ...) in nato na parceli št. 6132/5 k.o. ..., ki je v lasti tožnikovega soseda B.B.. Omenjeni postopek, zlasti odparceliranja dela parcele št. 5644/9 k.o. ... v novo parcelo št. 5644/25 k.o. ... (sedaj 6132/5 k.o. ...) z očitnim posegom v površino parcel št. 2584/2 in 5644/11 k.o. ... (sedaj št. 6130/2 in št. 6132/2 k.o. ...), za kar ni bilo nobenih utemeljenih razlogov, je pomenil arbitraren poseg v tožnikovo pričakovano lastninsko pravico oziroma oškodovanje Občine ... in B.B. obogatitev. C.C. je kot pooblaščena uradna oseba dopustil grobe napake in kršitev osnovnih pravil geodetske stroke. Obstoječe mejne točke so se z enimi in istimi številkami prenašale na druge lokacije, kar pomeni napako v postopku evidentiranja nepremičnin; to bo lahko potrdil izvedenec geodetske stroke. Npr. točka 25138 je bila s prvotne lokacije pomaknjena južneje, enako točka 25139, nova točka 25141 pa se celo nahaja v kleti tožnikove hiše, čeprav ima ta enake gabarite že več kot 100 let. Navedeno je imelo za posledico tožnikovo razlastitev ter nastanek številnih sporov med njim in B.B. (v ponazoritev prilaga v ponovljenem postopku, po uspehu tožnika v reviziji Vrhovnega sodišča II Ips 47/2012, izdano sodbo Okrožnega sodišča v ... P 680/2012, s katero je bil zavrnjen zahtevek B.B. kot formalnega lastnika nepremičnine s parc. št. 6132/5 k.o. ... za odstranitev dela tožnikove stanovanjske hiše, ki je s sklepom Višjega sodišča v ... I Cp 813/2015 postala pravnomočna).

7. Tožnik izpostavlja, da sta prvo- in drugostopenjski organ, kljub obširni argumentaciji in kljub dokaznim predlogom v obravnavani zahtevi, ki potrjujejo, da je bilo storjenih veliko napak in da so bila kršena pravila geodetske znanosti in stroke, zaključila, da naj bi se zadnji vpisani podatki ujemali s podatki iz zbirke listin. Obrazložitev prvostopenjskega organa ne zadošča zahtevam iz prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP); kljub pritožbenemu očitku o nezmožnosti preizkusa izpodbijane odločbe mu je nekritično pritegnil drugostopenjski organ. Ne prvo- ne drugostopenjska odločba nimata razlogov o odločilnih dejstvih, zlasti o tem, kaj je upravna organa prepričalo, da se vpisani podatki ujemajo s podatki iz zbirke listin. Tožnik ponavlja, da ni argumentov, zakaj je bila potrebna sporna parcelacija s povečanjem površine parcele št. 5644/9 k.o. ... in nato tvorba nove parcele št. 5644/25 k.o. ... (sedaj 6132/5 k.o. ...). Ker izpodbijane prvostopenjske odločbe in drugostopenjske odločbe ni mogoče preizkusiti, je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka. Poleg tega je bilo zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

8. Kot dokaze tožnik v tožbi predlaga: prvostopenjsko odločbo, drugostopenjsko odločbo, zemljiškoknjižna izpiska za parceli št. 6130/2 in 6132/5 k.o. ..., geodetski načrt pooblaščenega geodeta A.A. z dne 10. 3. 2016, identifikacijsko potrdilo - komparacijo pooblaščenega geodeta A.A. z dne 10. 3. 2016, skico izmere in priloge v postopku IDPOS št. 5028 ter skico izmere in priloge v postopku IDPOS št. 5029, postavitev sodnega izvedenca geodetske stroke, kupoprodajno pogodbo št. 46600-138/92 z dne 19. 5. 1992, aneks št. 2 in listino "dodatek k pogodbi" z dne 13. 1. 1993, zgodovinski zemljiškoknjižni izpisek za parcelo št. 6132/5 k.o. ..., sodbo Okrožnega sodišča v ... P 680/2012, sklep Višjega sodišča v ... I Cp 813/2015 in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 47/2012 ter svoje zaslišanje.

9. Toženka je sodišču predložila spise zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

K I. točki izreka:

10. Tožba je utemeljena.

11. Kot izhaja iz vsebine tožbe, je tožnik sprožil ta upravni spor, ker se ne strinja z odločitvijo o zavrnitvi podane zahteve za uskladitev podatkov zemljiškega katastra po 9. členu ZEN, ki je bila sprejeta s prvostopenjsko odločbo, medtem ko je drugostopenjski organ s svojo odločbo zgolj zavrnil pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in sprejel temu akcesorne odločitve glede povračila stroškov postopka in upravne takse. Prvostopenjska odločba je tako tisti upravni akt, ki ga je, glede na določbe 2. člena ZUS-1 in na tej podlagi oblikovano ustaljeno sodno prakso, dopustno izpodbijati v upravnem sporu (v katerem pa se pri presoji izpodbijane odločitve upoštevajo tudi razlogi, ki jih je ob odločanju o pritožbi navedel drugostopenjski organ). Skladno z navedenim je sodišče obravnavalo tudi v tem upravnem sporu vloženo tožbo.

12. Po presoji sodišča tožnik utemeljeno ugovarja, da so bila v obravnavani zadevi zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločitve bistveno kršena pravila postopka.

13. V 9. členu ZEN, ki ureja uskladitev podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb, je določeno, da podatke, ki so v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja, lahko geodetska uprava popravi po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe; za upravičeno osebo se šteje tisti, ki izkaže pravni interes (prvi odstavek 9. člena ZEN). Pravni interes je v skladu z drugim odstavkom tega člena izkazan, če podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliva na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb. Kot izhaja iz tretjega odstavka 9. člena ZEN, geodetska uprava preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank, ter preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če ugotovi, da se podatki v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb ne ujemajo s tistimi, ki jih je preizkusila oziroma preverila, jih uskladi in obvesti o tem vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni vlagatelj zahtevka. Če ugotovi, da zahteva ni utemeljena, z odločbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno. Skladno s četrtim odstavkom 9. člena ZEN se vpis podatkov, ki se po tem zakonu vpisujejo na podlagi posebnega elaborata, lahko spremeni samo na podlagi takega elaborata.

14. Prvo- in drugostopenjski organ sta v obrazložitvi svojih odločb povzela tožnikove navedbe ter pojasnila pravna stališča glede narave oziroma dometa instituta uskladitve podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb po citiranih določbah 9. člena ZEN. Sodišče se s temi pravnimi stališči strinja, saj imajo podlago v določbah ZEN. Ker so razvidna že iz povzetkov obeh upravnih odločb, jih na tem mestu ne ponavlja.

15. Vendar pa navedeno za obrazložitev izpodbijane odločitve o tožnikovi zahtevi ne zadošča. Glede na zakonsko ureditev je v utemeljitvi odločbe o zahtevi, kot je obravnavana, treba konkretno navesti, kakšni podatki so o nepremičninah, na katere se zahteva nanaša, vpisani v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb, ter na katerih (točno opredeljenih) listinah (s kakšno vsebino) iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ti vpisi temeljijo. Pri tem so relevantni zgolj zadnji vpisani podatki in (po datumu nastanka) zadnje listine, ki pomenijo podlago za vpise; ugotovitve o tem pa morajo biti konkretizirane, ker jih drugače stranka s pravnimi sredstvi ne more učinkovito izpodbijati, sodišče pa ne polno vsebinsko preizkusiti. Obenem se mora upravni organ v odločbi o zavrnitvi zahteve obrazloženo izreči glede (vsebine in pomena) vseh dokazov, ki jih je predložila oziroma predlagala stranka. To izhaja že iz predhodno citirane določbe tretjega odstavka 9. člena ZEN, po kateri preizkus, ki ga mora opraviti geodetska uprava, obsega tudi preizkus ujemanja podatkov z dokazili stranke. Sicer ni mogoče potrditi zaključka, da zahteva za uskladitev podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ni utemeljena.

16. Opisane zahteve glede obrazložitve odločbe v zadevi, kot je obravnavana, imajo temelj v določbah Ustave Republike Slovenije (22. člen) ter Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP, katerega določbe se subsidiarno uporabljajo tudi v postopkih po ZEN). Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave namreč izhaja upravičenje stranke, da navaja dejstva in predlaga dokaze v utemeljitev svoje zahteve (prim. še 9. člen ZUP), kot tudi zahteva po izdaji ustrezno obrazložene upravne odločbe, ki mora ustrezati standardom iz 214. člena ZUP1. Upravni organ se mora zato konkretno opredeliti tudi do vseh dokazov, ki jih je stranka predlagala. Če določenega dokaza ne izvede, mora to zavrnitev utemeljiti, ker gre sicer za kršitev strankine pravice do izjave in obenem za pomanjkljivo obrazložitev odločitve. Dokazne predloge upravni organ utemeljeno zavrne iz formalnih razlogov (npr. če dokazni predlog ni pravočasen ali če ni substanciran) ali iz vsebinskih razlogov, npr. kadar je dokaz nepotreben (ker je dejstvo že dokazano in naj bi predlagani dokaz že ugotovljeno dejstvo le potrdil), kadar je dokaz nerelevanten (ker dejstvo, ki naj bi se tako dokazovalo, za odločitev ni pravno odločilno) ali kadar je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva; v vsakem primeru pa mora to zavrnitev v odločbi obrazložiti.

17. Že prvostopenjski organ bi torej moral v izpodbijani odločbi navesti konkretno ugotovljeno dejansko stanje o tem, kakšni podatki so glede zadevnih nepremičnin vpisani v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb in v katerih točno opredeljenih listinah iz zbirke listin imajo ti vpisi podlago. Pri tem ne zadošča splošno navajanje listin oziroma splošno sklicevanje na spise IDPOS postopkov, ampak je treba konkretno navesti relevantne listine in kakšna je njihova vsebina. Še toliko bolj je to pomembno in potrebno, ker gre za zadevo, v kateri se izpostavljajo vprašanja strokovno-tehnične narave. Obenem bi se moral prvostopenjski organ konkretno opredeliti do vseh dokazov, ki jih je tožnik predlagal v obravnavani zahtevi (str. 2 in str. 5 zahteve). Če to ni bilo storjeno v upravnem postopku na prvi stopnji, bi moral razloge odločitve s tega vidika ob obravnavanju tožnikove pritožbe dopolniti drugostopenjski organ.

18. Ker opisane zahteve v obravnavanem postopku niso bile upoštevane, izpodbijane odločitve zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano prvostopenjsko odločbo odpravilo in zadevo v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo prvostopenjskemu organu, da ponovno odloči o stvari in odločitev obrazloži skladno z napotki iz te sodbe.

19. Zaradi odločanja v ponovnem postopku pa, glede na tožnikove ugovore, sodišče ponavlja, da je načeloma pravnim stališčem, ki sta jih glede instituta iz 9. člena ZEN zavzela prvo- in drugostopenjski organ, mogoče slediti. To pomeni, da v postopku po 9. členu ZEN ni mogoče izpodbijati (pravilnosti in zakonitosti) listin, ki so podlaga za vpise v zemljiški kataster oziroma kataster stavb, kot tudi ne sanirati morebitnih procesnih napak v postopkih, v katerih so bile te listine izdane.

20. Z odločitvijo, sprejeto s to sodbo, po samem zakonu preneha veljati tudi drugostopenjska odločba o zavrnitvi pritožbe z akcesornimi odločitvami (takšno stališče izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča, X Ips 2/2014 z dne 23. 12. 2015). Zadeva se namreč vrača v stanje pred izdajo izpodbijane prvostopenjske odločbe. Odločanje o vseh nastalih stroških postopka pred upravnima organoma je tako stvar ponovnega upravnega postopka.

21. Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo na seji, brez glavne obravnave in izvajanja dokazov, in sicer na podlagi določbe 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na temelju tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov tožbi treba ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K II. točki izreka:

22. Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 se v primeru, ko je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Na tej podlagi je sodišče, ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopala odvetniška družba, v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika tožniku priznalo pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR, ki se, ker je pooblaščena odvetniška družba zavezanka za DDV, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča, poveča za 22 % DDV. S Pravilnikom določeni pavšalni znesek zajema vse stroške pravnega zastopanja v upravnem sporu na prvi stopnji, vključno z materialnimi. Toženka mora tako tožniku povrniti stroške tega upravnega spora v višini 347,70 EUR, in sicer v roku 15 dni od vročitve te sodbe (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

23. Za tožbo plačano sodno takso v višini 148,00 EUR bo tožniku vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1, ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).

1 Kot izhaja iz prvega odstavka 214. člena ZUP, mora obrazložitev upravne odločbe obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.