Jedro

Vrhovno sodišče ugotavlja, da nezadovoljstvo stranke z odločitvijo sodišča ni razlog za to, da bi lahko izbirala krajevno pristojnost sodišč. Tudi dejstvo, da zakonca opravljata sodniško funkcijo eden na prvi in drugi na drugi stopnji, ni razlog za dodelitev zadeve v delo drugemu sodišču, saj je mogoče problem razrešiti z izločitvijo.

Zaradi tega drugi sodniki o pritožbi ne bi odločali drugače kot sicer in to ne bi vplivalo na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Ker pa predlog za delegacijo vlaga tožnik, ki zaradi navedenega dvomi v nepristranskost v zelo osebni in občutljivi zadevi, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča.

Izrek

Za odločanje o pritožbah se v tem postopku določi Višje sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Mariboru je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletno hčerko T. dodelilo v varstvo in vzgojo materi, očetu pa določilo stike z otrokom in naložilo plačevanje preživnine. Tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe zaradi plačevanja preživnine razvezanemu zakoncu je zavrnilo. Proti tej sodbi se je tožnik pritožil. Nato je vložil predlog za izdajo začasne odredbe, ki sta ga sodišči prve in druge stopnje zavrnili. Zaradi stikov z mladoletno T. je nato znova predlagal začasno odredbo, ki jo je sodišče prve stopnje zavrnilo. Na to je vložil pritožbo, predlagal izločitev sodnice, ki je sodila na prvi stopnji, in delegacijo sodišča druge stopnje, s katero Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da določi drugo višje sodišče, ki bo odločalo o pritožbah.

V zahtevku za delegacijo je navedel, da je starešina (doyen) .

odvetnikov in da se je v 38. letih opravljanja poklica zaradi svoje svobodomiselnosti marsikomu zameril. Tako od oseb, ki ne prenašajo svobodomiselnosti in drugačnih stališč in pogledov, ne more pričakovati objektivnega sojenja. To vidi že v dosedanjem poteku postopka, za katerega trdi, da ni sledilo načelu, naj bi se z razvezo čim manj spremenilo za otroka. Sodnici, ki ga je vodila, očita pristranskost, ki se odraža v tem, da ni izvedla ustreznih dokazov in je dopustila, da otrok sledi materinemu vzorcu reševanja sporov s silo. V zvezi z delom Višjega sodišča v Mariboru, ki je v obravnavani zadevi odločilo o pritožbi proti sklepu o začasni odredbi, pa navaja, da ni utemeljilo koristi otroka. Poleg tega opozarja na kolegialnost, saj je sodnica V.P., ki je sodila na prvi stopnji, žena višjega sodnika J.P. in tožnik v konfliktu, ki se rešuje pred Višjim sodiščem v Mariboru, ne more pričakovati objektivnega in pravičnega odločanja.

V 23. členu Ustave Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91-69/04) je med človekovimi pravicami predvidena pravica do sodnega varstva, ki med drugim vsakomur omogoča, da mu sodi nepristransko sodišče. Podobno določilo vsebuje tudi 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Ur.l. RS, št. 33/94 - MP, št.7) in 41. člen Listine o temeljnih pravicah, ki sedaj sicer ni formalni pravni vir, toda po 1. členu Pogodbe o ustavi za Evropo (CIG 87/2/04-REV 2) tvori II. del ustave in bo po sprejemu pogodbe postal pravno zavezujoč, predvidoma od 1. novembra 2006 dalje. Za uveljavitev pravice do sodnega varstva je v 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo) omogočeno, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek (smotrnost) ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da nezadovoljstvo stranke z odločitvijo sodišča ni razlog za to, da bi lahko izbirala krajevno pristojnost sodišč. Tudi dejstvo, da zakonca opravljata sodniško funkcijo eden na prvi in drugi na drugi stopnji, ni razlog za dodelitev zadeve v delo drugemu sodišču, saj je mogoče problem razrešiti z izločitvijo.

Zaradi tega drugi sodniki o pritožbi ne bi odločali drugače kot sicer in to ne bi vplivalo na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Ker pa predlog za delegacijo vlaga tožnik, ki zaradi navedenega dvomi v nepristranskost v zelo osebni in občutljivi zadevi, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Glede na to je Vrhovno sodišče Republike Slovenije po 67. členu Zakona o pravdnem postopku ugodilo predlogu tožeče stranke in določilo drugo stvarno pristojno sodišče, ki bo v tej zadevi odločalo v pritožbenih postopkih.