Jedro

Voznik, ki povzroči prometno nezgodo pod vplivom alkohola, izgubi zavarovalne pravice.

Dokazno breme, da ugotovljena koncentracija alkohola v krvi ni v vzročni zvezi z nezgodo, je na tožencu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem obsodilnem delu (tč. 1 izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan plačati toženi stranki 5.499,89 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožencu v znesku 20,96 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek. V pritožbi toženec navaja, da je dokazal, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo. Toženec je vozil kot običajno. Izvajanje izvedenca, da se grmovje še vedno nahaja na istem mestu in da je polje preglednosti 123, je nesprejemljivo. Izvedenec ne ve in ne more vedeti, kakšno grmovje se je nahajalo v času prometne nesreče. Sodišče je nepopolno povzelo in ni ocenilo izpovedi posameznih prič, saj nobena od prič ni izpovedala, da naj bi toženec zaprl vozni pas. Sodišče tudi napačno zaključuje, da je toženec zapeljal na prednostno cesto. Glede zavornih sledi sodišče napačno v celoti upošteva laičen zaključek izvedeniškega mnenja. Oškodovanec je povsem napačno reagiral in ni imel razloga za takšno reagiranje. K temu je pripomogla njegova hitrost in napačna presoja prometne situacije. Glede odločitve o stroških toženec navaja, da je obsojen na plačilo stroškov, iz obrazložitve pa izhaja, da bi mu morala tožeča stranka povrniti pravdne stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Materialnopravna podlaga za zahtevek, ki ga uveljavlja tožeča stranka, kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje, so določbe v času škodnega dogodka veljavnega Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Ur. l. RS, št. 70/94-67/02 v nadaljnjem besedilu ZOZP) po katerih ima zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu, v primerih določenih z zakonom ali zavarovalnimi pogoji, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca. V izvedenih dokazih, ki jih je tudi ocenilo, je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da je toženec kritičnega dne 12.10.2002 povzročil kritično prometno situacijo, ko se je nepravilno vključeval na prednostno cesto Škofja Loka – Gorenja vas s svojim osebnim avtomobilom, kar je imelo za posledico, da je oškodovanec močno zaviral in zdrsnil s ceste in pri tem poškodoval osebni avto, sebe in sopotnico. Toženec je izgubil zavarovalne pravice, ker je bil v času nezgode pod vplivom alkohola, saj je imel v krvi nad 0,51 promila alkohola. Toženec z ničemer ni dokazal, da ugotovljena koncentracija alkohola v krvi ni v vzročni zvezi z nastalo nezgodo, čeprav je dokazno breme na njem, tako, da so neutemeljene pritožbene trditve, da je dokazal, da med prometno nezgodo in njegovo alkoholiziranostjo ni vzročne zveze. S trditvami v pritožbi, da je toženec prepričljivo izpovedal, kako je pripeljal do glavne ceste, toženec izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, v katero pritožbeno sodišče ne dvomi in se v izogib ponavljanju sklicuje na obširne in prepričljive razloge sodišča prve stopnje. Zlasti glede na ugotovitve izvedenca, na katerega pravdni stranki nista imeli pripomb, ne more biti nobenega dvoma, da je kritično prometno situacijo povzročil toženec zaradi nepravilnega vključevanja na glavno cesto. Toženec pripomb na izvedeniško mnenje ni imel in v pritožbi neutemeljeno očita nestrokovnost izvedenca, ko zatrjuje, da so laični zaključki v izvedeniškem mnenju. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo soprispevek oškodovanca k nastanku nezgode (20 %) zaradi prevelike hitrosti tako, da je pritožba neutemeljena tudi v delu, ko zatrjuje večji prispevek oškodovanca. Neutemeljena je trditev v pritožbi, da bi oškodovanec lahko preprečil nastalo škodo, če bi drugače reagiral. Ob tem, ko je kritično situacijo povzročil toženec in se je oškodovanec izogibal trčenju, toženec oškodovancu ne more očitati neprimerne reakcije in tudi ni pomembno, kako bi moral reagirati oškodovanec, da ne bi prišlo do škode kot neutemeljeno trdi toženec v pritožbi.

Končno je neutemeljena pritožba zoper izrek o pravdnih stroških, saj je pisno pomoto sodišče odpravilo s popravnim sklepom.

Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (čl. 353 ZPP).