Jedro

Sodišče se strinja, da dokazila o vpisu dokazujejo šolanje v letu 2007, ne pa neprekinjenega šolanja v tem letu. Strinja se tudi, da starost otroka ob vpisu v prvi letnik študija utemeljuje dvom v neprekinjenost šolanja. Ta dvom pa bi bilo treba s stranko razčistiti in tožnika dodatno pozvati k predložitvi dokazov in pojasnitvi dejstev v zvezi s šolanjem, katerega kontinuiteto je v pritožbi s sklicevanjem na 3. odstavek 115. člena ZDoh-2 smiselno zatrjeval. Dejstva in dokazi, ki jih v upravnem sporu tožnik navaja prvič, zato ne predstavljajo novot, ki bi bile nedopustne.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, št. DT 01-02038 z dne 16. 9. 2008 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Davčni urad Ljubljana je z izpodbijano odločbo tožniku odmeril dohodnino za leto 2007. Iz obrazložitve sledi, da se tožniku posebna olajšava za sina A.A., ki jo je uveljavljal v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, ne prizna, ker niso izpolnjeni pogoji za priznanje olajšave iz 115. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 do 78/08, v nadaljevanju ZDoh-2).

Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-01-426/2009-4 z dne 5. 10. 2010 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. Tožniku bi se olajšava za sina A.A., ki je v letu 2007 dopolnil 23 let, lahko priznala na podlagi 3. odstavka 115. člena ZDoh-2 pod naslednjimi pogoji: da otrok neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji in nima dohodkov iz zaposlitve ali iz opravljanja dejavnosti, razen če so ti dohodki družinska pokojnina ali dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice študentskega servisa. Ker gre za dva pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno, je pritožbeni organ tožnika poučil o pogojih za priznanje olajšave in ga pozval k predložitvi dokazila o šolanju (neprekinjeno ali s prekinitvijo enega leta) oziroma dokazila o prijavi v evidenco brezposelnih oseb. Tožnik se je pozivu odzval in predložil dve potrdili o šolanju, iz katerih je razvidno, da je bil sin, rojen leta 1984, v študijskem letu 2006/2007 (ko je bil star 22 let) prvič vpisan v 1. letnik, v letu 2007/2008 pa v 2. letnik rednega študija univerzitetnega programa ... na Fakulteti B. Univerze v C., ki pa ne dokazujeta, da je sin v letu 2007 neprekinjeno ali največ s prekinitvijo enega leta nadaljeval šolanje, saj se je v prvi letnik vpisal šele pri 22. letih, ko bi ob predpogoju rednega šolanja in rednega opravljanja obveznosti, t.j. 4 leta srednje šole in 4 leta študija, moral študij že skoraj zaključiti. Drugačne situacije (morebitno podaljšano šolanje na srednji šoli, vpis na kak drug predhodni študij, ipd.) pa pritožnik ne zatrjuje oziroma izkazuje. Dokazno breme je skladno s 76. členom ZDavP-2 na tožniku. In ker je tožnik uspel dokazati le, da se je sin v letu 2007 šolal, ne pa tudi, da je šolanje nadaljeval neprekinjeno ali s prekinitvijo največ enega leta, v kar davčni organ, glede na njegovo starost ob vpisu v prvi letnik, dvomi, tožniku olajšava utemeljeno ni bila priznana.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja, ker temelji na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in napačni uporabi materialnega prava. Vztraja pri stališču, da je do olajšave za vzdrževanega družinskega člana, ki jo je uveljavljal že v ugovoru (o katerem davčni organ ni odločil), upravičen. Stališče pritožbenega organa, da ni uspel dokazati nadaljevanje šolanja z največ enoletno prekinitvijo, ni utemeljeno. V šolskih letih 2004/2005 in 2005/2006 se je sin redno šolal na Fakulteti Č., od koder se je prešolal na Fakulteto B., kar dokazuje priložena študentska izkaznica. Izpolnitev navedenega pogoja bi davčni organ lahko preveril z upoštevanjem uradnih podatkov, saj je imel na voljo enotno evidenco zdravstvenega zavarovanja. Tožnik je davčnemu organu predlagal dokaz z zaslišanjem in v ugovoru tudi predložil dokazila. Davčni organ njegovim navedbam ni ugovarjal in dodatnih dokazil ni zahteval. Dvom, s katerim svojo odločitev utemelji pritožbeni organ, pa bi pritožbeni organ moral poskusiti razjasniti s pozivom k obrazložitvi ali z zaslišanjem tožnika oziroma z dokazi, ki jih je tožnik predložil z ugovorom. Na podlagi navedenega tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi tako, da izpodbijano odločbo spremeni in mu davčno olajšavo prizna, oziroma izpodbijano odločbo razveljavi (prav: odpravi), toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi. Tožeča stranka na poziv pritožbenega organa ni predložila dokazil o (ne)prekinjenosti šolanja, niti ni opisala situacije, kot je to storila v tožbi. Glede teh tožbenih navedb tožena stranka meni, da gre za tožbeno novoto, saj je bilo tožeči stranki omogočeno sodelovanje v postopku. Odmera dohodnine za leto 2009, na katero se sklicuje tožeča stranka, pa s postopkom odmere dohodnine za leto 2007 ni povezana. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožnik se s stališčem tožene stranke ne strinja. Iz upravnega spisa je razvidno, da je dejstva, ki jih navaja v tožbi, navajal že v predhodnem postopku, vendar jih davčni organ ni upošteval, niti ga ni pozval k dopolnitvi.

Tožba je utemeljena.

Z ugovorom zoper informativni izračun dohodnine za leto 2007, ki se nahaja v upravnem spisu, je tožnik uveljavljal olajšavo za vzdrževanega družinskega člana – sina A.A. Ugovor dokaznih predlogov ne vsebuje, prav tako pa mu tožnik ni priložil nobenih dokazil. Drugačne tožbene navedbe so zato neskladne s podatki spisa. Tožnik tudi nima prav, ko meni, da je njegov ugovor ostal nerešen. Ugovor oziroma dopolnjen informativni izračun dohodnine se šteje za tožnikovo napoved za odmero dohodnine, na podlagi katere je bila skladno z določbami ZDavP-2 izdana v tem postopku izpodbijana odmerna odločba. V zvezi z ugovorom, s katerim tožnik olajšavo uveljavlja „tako kot vsa leta doslej“, pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je davčni organ navedbe tožnika preveril in v zadevi odločil na podlagi svojih in napovedanih podatkov in sprejel odločitev, da se tožniku olajšava za vzdrževanega družinskega člana ne prizna, ker pogoji iz 115. člena ZDoh-2 niso izpolnjeni. Kateri pogoji iz navedene določbe ZDoh-2 niso izpolnjeni, davčni organ ne pove, hkrati pa iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da bi bil tožnik z dejanskimi ugotovitvami in razlogi za odklonitev olajšave seznanjen v postopku pred izdajo odločbe.

Tožnik je v pritožbi vztrajal, da je do olajšave upravičen na podlagi 3. odstavka 115. člena ZDoh-2. Glede na pomanjkljivo obrazložitev odločbe, v kateri z dejansko podlago odločitve ni bil seznanjen, pritožbi ni mogoče očitati pomanjkljivosti. Iz spisa je razvidno, da je skladno z določbami ZUP utemeljenost pritožbe prvi preveril davčni organ prve stopnje. V komentarju, ki ga skupaj s pritožbo in spisom odstopi pritožbenemu organu, ugotavlja, da je odmera pravilna, ker ima otrok v letu 2007 lastna sredstva (obresti od bančnih depozitov), ki presegajo znesek olajšave. Izpolnitev pogoja, ki po mnenju pritožbenega organa ostaja neizkazan, v postopku odmere dohodnine na prvi stopnji, ob upoštevanju podatkov davčnega organa, po navedenem ni bila sporna.

Z dejstvi, ki jih mora izkazati za priznanje olajšave po 115. členu ZDoh-2, je bil tožnik prvič seznanjen s pozivom pritožbenega organa, ki ga je seznanil z vsebino zakonskih določb, ki bi ob upoštevanju starosti otroka lahko bile podlaga za olajšavo, in tožnika pozval k predložitvi dokazil o šolanju (neprekinjeno ali s prekinitvijo enega leta). Sodišče se strinja, da dokazila o vpisu v šolskem letu 2006/2007 in 2007/2008 dokazujejo šolanje v letu 2007, ne pa neprekinjenega šolanja v tem letu. Strinja se tudi, da starost otroka ob vpisu v prvi letnik študija utemeljuje dvom v njegovo neprekinjenost. Gre za dvom, ki ga bilo treba s stranko razčistiti in tožnika dodatno pozvati k predložitvi dokazov in pojasnitvi dejstev v zvezi s šolanjem, katerega kontinuiteto je tožnik v pritožbi s sklicevanjem na 3. odstavek 115. člena smiselno zatrjeval. Gre namreč za zavezanca, ki je prava neuk, ki je v postopku nastopal sam, brez pooblaščenca in ki je pozivu pritožbenega organa sledil s predložitvijo zahtevanih dokazil (ki izkazujejo neprekinjenost študija v letih 2007 in 2008), še zlasti, ker po podatkih, s katerimi razpolaga, davčni organ prve stopnje ne ugotavlja neizpolnjenosti navedenega pogoja za priznanje olajšave, ki jo je, kot že navedeno, tožnik v ugovoru uveljavljal že v predhodnih davčnih obdobjih. Dejstva in dokazi, ki jih v upravnem sporu tožnik navaja prvič, zato po presoji sodišča ne predstavljajo novot, ki bi bile nedopustne.

Ker je po navedenem dejansko stanje v postopku izdaje izpodbijanega akta zaradi kršitve pravil procesnega zakona ostalo nepopolno ugotovljeno, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10) in zadevo vrnilo prvostopnemu davčnemu organu, da ugotovitveni postopek, ob upoštevanju načela zaslišanja stranke in pravil o dokaznem bremenu v nakazani smeri dopolni ter na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja ponovno odloči v zadevi.

O stroških upravnega spora je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ter tožeči stranki, skladno z prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila.

Ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, je sodišče, na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.