Jedro

Predpostavke za dopustitev revizije, določene v prvem odstavku 367.a člena ZPP niso izpolnjene.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora toženec J. D. tožnikoma A. P. in M. F. v petnajstih dneh vrniti traktorski plug za oranje, traktorski plug za kopanje krompirja in traktorsko večnamensko enoosno prikolico. Ugotovilo je, da sta tožnika (skupna) lastnika spornih premičnin, da so te v hrambi pri tožencu in da je toženec zahtevo tožnikov, naj jima jih izroči, zavrnil. 2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Toženec je zoper sodbo drugostopenjskega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: - ali sta sodišči prve in druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera pravilno presodili obstoj drugega pogoja za utemeljenost vrnitvenega zahtevka iz drugega odstavka 92. člena Stvarnopravnega zakonika: da se vtoževane premične stvari nahajajo pri tožencu oziroma da so v njegovi dejanski oblasti; - ali mora v lastninski pravdi zavrnitev premičnih stvari sodišče ob ugovoru toženca, da vtoževanih stvari nima v svoji dejanski oblasti, obenem presoditi tudi o tem, ali je vrnitev spornih stvari v naravi mogoča ali ni mogoča in - ali sta sodišči nižjih stopenj v okoliščinah obravnavanega primera zagrešili uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvostopenjsko sodišče iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter kršitev iz prvega odstavka 39. člena v zvezi s 5., 7., 8., 212., 214., 215., 285. in 318. členom istega zakona, ker v prvostopenjski sodbi ni obravnavalo argumentiranih in dokazno podprtih ugovorov toženca, ki so izpodbijali navedbe in dokaze tožnikov, in se do njih v sodbi ni opredelilo z zadostno obrazložitvijo, drugostopenjsko sodišče pa z neargumentiranim odgovorom na pritožbene navedbe in uveljavljane kršitve) v zvezi s prvostopenjskim zaključkom, da so se sporne premičnine tožnikov nazadnje nahajale pri tožencu, in nepresojo vpliva slednjega zakonskega pogoja na pravilno uporabo materialnega prava v tej zadevi, konkretno na izkazanost drugega pogoja iz drugega odstavka 92. člena SPZ.

Toženec pojasnjuje, da je bilo že pred pravdo sporno, ali so premičnine, ki so njen predmet, v njegovi (toženčevi) posesti. Zato sodišče konkretne lastninske pravde sploh ne bi smelo voditi, nikakor pa ne bi smelo na toženčev ugovor, da premičnine niso pri njem, odgovoriti, da so se nazadnje nahajale pri njem, ne da bi točno povedalo, kdaj konkretno. Zakonska pogoja za vindikacijsko tožbo sta lastništvo stvari, izročitev katere se zahteva, na strani tožnika in posest na strani toženca. Drugi pogoj v konkretnem primeru ni izpolnjen. Drugostopenjsko sodišče ni odgovorilo na toženčevo pritožbeno trditev glede dopustnosti in utemeljenosti vrnitvenega zahtevka, pač pa je le povzemalo stališča prvostopenjskega sodišča, kar ne pomeni vsebinskega odgovora na pritožbo. Pritrjevanje prvostopenjskemu sodišču, da so se sporne premičnine tožnikov nazadnje nahajale pri tožencu, nasprotuje tudi listinam v spisu in vsebini tožbe. Pritožbena presoja je tako popolnoma neobrazložena (arbitrarna) in je ni mogoče preizkusiti.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Predpostavke za dopustitev revizije, določene v prvem odstavku 367.a člena ZPP niso izpolnjene. Vrhovno sodišče je zato skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena istega zakona predlog tožene stranke zavrnilo.