Jedro

Toženka je ugotovila, da je prošnjo tožnika za BPP v obliki svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v zadevi I U 1072/2023 zavrnila že z odločbo Bpp 228/2023 z dne 28. 11. 2023 in odločbo Bpp 111/2023 z dne 7. 8. 2023. V obeh primerih je to storila iz razloga, ker je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje premoženjskega pogoja iz 11. člena ZBPP. Po presoji sodišča pa je toženka na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila določbo četrte alineje prvega odstavka 129. člena ZUP in pravilno presodila, da je treba prošnjo zavreči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku upravnega spora, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opr. št. I U 1072/2023. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zadevi I U 1072/2023, v kateri izpodbija odločbo Občinskega inšpektorja Občine Domžale št. 061-66/2020-5 z dne 8. 11. 2022 v zvezi z odločbo Županje Občine Domžale št. 061-66/2020-22 z dne 10. 5. 2023 ter odločbo Občinskega inšpektorja Občine Domžale št. 061-66/2020-15 z dne 19. 1. 2023 v zvezi z odločbo Županje Občine Domžale št. 061-6672020-21 z dne 8. 5. 2023. Ugotavlja, da je prosilčevo prošnjo za BPP v obliki svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper te odločbe zavrnil že z odločbo Bpp 228/2023 z dne 28. 11. 2023, ker je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje premoženjskega pogoja iz 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Iz enakega razloga je 7. 8. 2023 z odločbo Bpp 111/2023 zavrnil tudi njegovo prošnjo za pravno pomoč v istem upravnem sporu. O zadevi je bilo torej že pravnomočno odločeno. Ker se pravnomočni zavrnilni odločbi opirata na isto dejansko stanje in pravno podlago, je toženka prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrnila. Pri tem še dodaja, da prosilec niti ne zatrjuje, da naj bi se njegovo premoženjsko stanje od 7. 8. 2023 kakorkoli spremenilo.

3. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in zoper odločbo vlaga tožbo. V njej navaja, da je v slabem socialnem, zdravstvenem in finančnem stanju ter da ga nenehno bremenijo z izdatki. Občino zastopa odvetnik A. A., sam pa nima moči in denarja, da bi navajal dokaze za pravično sojenje. Sklicuje se na sodbo I U 1158/2023 z dne 24. 10. 2023, na podlagi katere se je zadeva vrnila toženki, kateri je poslal vsa potrebna dokazila, davčno in EMŠO številko. Smiselno predlaga, da sodišče odločbo odpravi.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis.

5. Tožba ni neutemeljena.

6. ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

7. Toženka je ugotovila, da je prošnjo tožnika za BPP v obliki svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v zadevi I U 1072/2023 zavrnila že z odločbo Bpp 228/2023 z dne 28. 11. 2023 in odločbo Bpp 111/2023 z dne 7. 8. 2023. V obeh primerih je to storila iz razloga, ker je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje premoženjskega pogoja iz 11. člena ZBPP. Ugotavlja še, da prosilec niti ne zatrjuje, da naj bi se njegovo premoženjsko stanje od 7. 8. 2023 kakorkoli spremenilo.

8. Tožnik tem ugotovitvam v tožbi ne nasprotuje.

9. Po presoji sodišča pa je toženka na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila določbo četrte alineje prvega odstavka 129. člena ZUP in pravilno presodila, da je treba prošnjo zavreči. 10. Tega ne spremenijo tožbene navedbe o slabem socialnem, zdravstvenem in finančnem stanju tožnika, saj to stanje po 129. členu ZUP ni pravno relevantno. Nerelevantno pa je tudi sklicevanje tožnika na zadevo I U 1158/2023 z dne 24. 10. 2023, ki se nanaša na presojo zakonitosti odločbe Bpp 110/2023 z dne 20. 7. 2023 in ne na presojo zakonitosti odločb Bpp 111/2023 z dne 7. 8. 2023 in Bpp 228/2023 z dne 28. 11. 2023. Pri tem tožnik niti ne ugovarja, da ti dve zadevi nista pravnomočno rešeni in niti da se ne nanašata na prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zadevi I U 1072/2023. 11. Izpodbijana odločitev je torej zakonita in pravilna. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker v tej zadevi dejansko stanje ni sporno. Obravnava namreč ni nujna, če ni spornih dejanskih in pravnih vprašanj, ki jih ne bi bilo mogoče ustrezno rešiti na podlagi sodnega spisa in pisnih vlog strank. Gre za postopke, v katerih ni spornih dejstev, ki terjajo ustno predstavitev dokazov ali soočenje prič, če je imela stranka ustrezno možnost pisno predstaviti svoja stališča in izpodbijati dokaze. V teh primerih lahko država ob upoštevanju zahteve po učinkovitosti postopka odloči le na podlagi elementov spisa brez oprave obravnave v postopkih. Sistematično izvajanje obravnave bi namreč lahko nasprotovalo načeloma učinkovitosti in ekonomičnosti postopka in nenazadnje pripeljalo do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zlasti v postopkih, ki terjajo prednostno ali hitro odločanje.1

13. Sodišče o stroških ni odločalo, ker niso bili priglašeni.

1 Glej I Up 146/2021 in v njej navedene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.