Jedro

Ker je laični toženec vložil odgovor na tožbo znotraj 30 dnevnega roka pri nepristojnemu sodišču, je vloga pravočasna, kljub temu, da je odgovor na tožbo prispel k pristojnemu sodišču prepozno. Zato je bilo treba zamudno sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo in med drugim ugotovilo, da so bili pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP (Zakon o pravdnem postopku) podani, ker toženec v roku 30 dni ni odgovoril na tožbo.

Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka in trdi, da je podal odgovor na tožbo 31.5.2005, kar je znotraj 30 dnevnega roka in prilaga kot dokazilo fotokopijo odgovora na tožbo. Navaja še, da je znesek, ki ga je bil dolžan tožeči stranki poravnal 1.6.2004 in da so obljubili, da ga ne bodo več sodno terjali.

Po prejemu zadeve v pritožbeno obravnavo je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje in naložilo, naj obravnavajo predlog toženca kot predlog za postavitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo in zoper tak sklep se pravdni stranki nista pritožili. V obrazložitvi pa je med drugim zapisalo, da je vprašanje pravočasnosti odgovora na tožbo stvar preizkusa zamudne sodbe oziroma obstoja pogojev za izdajo zamudne sodbe, kar je stvar pritožbenega sodišča. Pritožba je utemeljena.

Pritožba graja zamudno sodbo in trdi, da niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj je tožena stranka vložila odgovor na tožbo pravočasno, znotraj 30 dnevnega roka. Prilaga kopijo odgovora na tožbo, ki ga je tožena stranka vložila pred Okrožnim sodiščem v L. 31.5.2004. Iz pregleda spisa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je tožena stranka tako odgovor na tožbo kot pritožbo zoper zamudno sodbo vložila pri Okrožnem sodišču v L. in ne pri Okrajnem sodišču v L., kakor bi morala. Pri tem je Okrožno sodišče v L. pritožbo odstopilo v nadaljnje poslovanje Okrajnemu sodišču znotraj 8 dnevnega pritožbenega roka, odgovor na tožbo pa je ostal v spisu Okrožnega sodišča v L. Rg 70/2004 (prim. uradni zaznamek Okrožnega sodišča v L. na list. št. 17). Odgovor na tožbo je prispel na Okrožno sodišče v L. znotraj 30 dnevnega roka iz 318. člena ZPP.

Tako je za rešitev te zadeve pravno odločilno dejstvo, ali je odgovor na tožbo, ki je bil vezan na rok in poslan nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa je prispel pristojenemu sodišču po izteku roka, moč šteti, da je pravčasno vložen. Odgovor na to vprašanje je treba iskati v 6. odstavku 112. člena ZPP. Zakon dopušča to možnost, če je vložitev vloge pri nepristojnemu sodišču mogoče pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz 3. odstavka 86. člena oziroma iz 3. odstavka 87. člena ZPP ali očitni pomoti vložnika. V konkretnem primeru tožena stranka nima pooblaščenca, kot ga omenja 6. odstavek

112. člena ZPP.

V pozivu toženi stranki, da odgovori na tožbo, ni v navodilih napisano (tega tudi zakon ne zahteva!), da je treba odgovor na tožbo vložiti pri Okrajnem sodišču v L.. Takšen pravni pouk pa je na primer pri pravnem pouku za vložitev pritožbe. Tožena stranka je vse vloge vlagala pri nepristojnem sodišču, s tem da je pritožba prispela pravočasno pred Okrajno sodišče, odgovor na tožbo pa ne. Ob takem dejanskem stanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni mogoče šteti, da stranka, ki nima kvalificiranega pooblaščenca, nima ugodnosti, ki jo sicer laičnim strankam dopušča 6. odstavek 112. člena ZPP.

Tako stališče je bilo v sodni praksi že zavzeto (sklep Višjega delavnega sodišča, opr. št. PDP 830/2002). Pritožbeno sodišče še dodaja in se pri tem sklicuje na argument zgodovinske razlage, da je pred spremembo 6. odstavka 112. člena ZPP/99 (prej veljavni 113. člen ZPP/77) določal enako ugodnost, če stranka vloži vlogo pri nepristojnem sodišču kot jo sedaj določa 6. odstavek 112. člena ZPP s to razliko, da je prej veljala ugodnost dopustne očitne pomote ali nevednosti pritožnika tudi za kvalificiranega pooblaščenca. Sodna praksa iz obdobja ZPP/77 pa je bila enotna, da gre za očitno pomoto vedno, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču (na primer sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 1290/99, sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1128/99).

Ker je odgovor na tožbo tožene stranke prispel k Okrožnemu sodišču v L. znotraj 30 dnevnega roka, je šteti odgovor na tožbo laičnega toženca za pravočasen, zato niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, kar je narekovalo ugoditvi pritožbi, razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnjo sojenje (7. točka 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo 354. člena ZPP).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje pravdno zadevo obravnava.