Jedro

Objekt je zgrajen brez lokacijskega dovoljenja in so podani vsi zakonski pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa - odstranitev objekta. Tožbeni ugovor, da je izrečen ukrep preuranjen in nezakonit, ni utemeljen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni inšpekcijski organ je z odločbo z dne 17.4.1992 naložil tožnikoma kot investitorjema, da v roku 30 dni odstranita prizidek, velikosti cca 4,05 x 4,90 m, pozidan do prve plošče, vključno s pozidanimi kolenčnimi zidovi, višine cca 1,80 m in streho, ki ga gradita kot prizidek na severo-vzhodni strani stanovanjske hiše na zemljišču parc.št. 1314/6. Tožena stranka pa je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnikov zoper navedeno odločbo. Tožena stranka v obrazložitvi odločbe ugotavlja, da so v konkretni zadevi podani vsi pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 3. odstavku 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 - ZUN) glede na to, da je bila pravnomočno zavrnjena zahteva tožnikov za gradnjo spornega prizidka. Tožena stranka je, na podlagi naknadno dostavljenih fotografij spornega prizidka, ob upoštevanju drugih podatkov v spisu, presodila, da je predmetni prizidek možno odstraniti, saj gre za dozidani del k obstoječemu objektu, ne da bi bilo pri tem posegano v konstrukcijo obstoječega objekta. Eventualna naknadna legalizacija prizidka, na katero se sklicuje pritožba, ne more vplivati na rešitev te pritožbe, saj je postopek za urejanje prostora pristojnega občinskega upravnega organa povsem ločen od inšpekcijskega postopka. Če pa bo do legalizacije prizidka dejansko prišlo, bo podana podlaga za ustavitev izvršbe. Tožnika sta z gradnjo, brez predhodno pridobljenega ustreznega dovoljenja, prevzela rizik za vse posledice, ki jih predvideva veljavna urbanistična zakonodaja.

V tožbi tožnika navajata, da se obrazložitev izpodbijane odločbe sklicuje zgolj na fotografije, po katerih pa ni mogoče strokovno presoditi možnosti odstranitve spornega prizidka s streho in kolenčnimi zidovi, ki jih dejansko ni, ne da bi bilo pri tem posegano v konstrukcijo obstoječega objekta, kot je to pojasnil izvedenec v svojem mnenju. Spornega objekta ni mogoče odstraniti, ne da bi se podrl tudi že prej obstoječi prizidek in celotna streha, saj je ostrešje le eno. Tožnika sta pri občini vložila vse vloge za zamenjavo strehe na hiši s prizidkom, za kar sta dobila potrdilo z dne 4.4.1990 in vložila vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo razširitve prizidka, zgraditev termične in hidroizolacije in ostrešja na razširitev prizidka - depoja k obstoječemu prizidku na parc.št. 1314/6 in vlogo za izdajo odločbe o dovolitvi za postavitev strehe, o katerih pa občina še ni izdala nobene odločbe. Izpodbijana odločba je zato nepravilna, preuranjena in nezakonita. Tožeča stranka predlaga, da se tožbi ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, ni pa odgovorila na tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da tožnika v tožbi v bistvu ponavljata ugovore, ki sta jih uveljavljala že v pritožbi in na katere je tožena stranka pravilno in popolnoma odgovorila, zato sodišče tega ne ponavlja. Sodišče sprejema kot pravilen sklep tožene stranke, da so v konkretni zadevi podani zakonski pogoji za izrečen inšpekcijski ukrep - odstranitev prizidka.

Tožbeni ugovor, da je toženi organ odločil zgolj na podlagi fotografij, ni utemeljen, saj je v nasprotju z razlogi izpodbijane odločbe. Ker je bil sporni prizidek dozidan k prej obstoječemu prizidku, je tudi po mnenju sodišča mogoče ta nelegalno zgrajeni objekt odstraniti (vključno z rezanjem enotne strehe), ne da bi se zaradi tega porušil prej obstoječi prizidek. Dispozitiv prvostopne odločbe je dovolj določen, da ga je mogoče izvršiti.

Ker sodišče v upravnem sporu presoja le zakonitost izpodbijane odločbe, le-ta pa po presoji sodišča ni nezakonita, tožnika s tožbo nista mogla uspeti. Zato je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih tožbo zavrnilo. Določbe zakona o upravnih sporih in zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).