- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 450/2001
ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CP.450.2001 Civilni oddelek
Povzetek
- Napaka volje pri podajanju izjave o pripoznaviToženec zatrjuje, da je dal izjavo o pripoznavi v zmoti, kar predstavlja napako volje pri podajanju izjave.
- Uveljavitev preklica izjave o pripoznaviVprašanje, ali je toženec lahko preklical izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka po izdaji sodbe.
- Pravilna uporaba določil ZPPAli je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila 4. odstavka 316. člena ZPP pri zavrženju preklica izjave.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Toženec pa v svoji vlogi, ki jo je vložil pri sodišču v pritožbenem roku in ki jo je res naslovil z "preklic izjave", zatrjuje, da je dal izjavo o pripoznavi v zmoti. Zatrjuje torej napako volje pri podajanju izjave o pripoznavi. To pa je eden od razlogov, ki jih toženec lahko uveljavlja v okviru rednega pravnega sredstva oziroma pritožbe (3. odstavek 338. člena ZPP).
Izrek
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrže preklic izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka. Proti takšni odločitvi je toženec vložil pravočasno pritožbo brez opredelitve pritožbenih razlogov. Navedel je, da je izpodbijani sklep neveljaven, saj je sodišče prve stopnje v pravnem pouku odločbe z dne 21.11.2000 dopustilo možnost pritožbe v roku 15 dni po vročitvi. V tem roku pa je bila vloga s preklicom izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka tudi vložena. Pritožba je utemeljena. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na določilu 4. odstavka 316. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da se pripoznava tožbenega zahtevka lahko prekliče tudi brez privolitve tožeče stranke do izdaje sodbe. Ker je bila v obravnavanem primeru sodba na podlagi pripoznave že izdana, je sodišče štelo toženčev preklic za prepozen. Toženec pa v svoji vlogi, ki jo je vložil pri sodišču v pritožbenem roku in ki jo je res naslovil z "preklic izjave", zatrjuje, da je dal izjavo o pripoznavi v zmoti. Zatrjuje torej napako volje pri podajanju izjave o pripoznavi. To pa je eden od razlogov, ki jih toženec lahko uveljavlja v okviru rednega pravnega sredstva oziroma pritožbe (3. odstavek 338. člena ZPP) in kar je prvostopno sodišče tudi poudarilo v pravnem pouku sodbe na podlagi pripoznave. Toženčevo vlogo z dne 10.12.2000 je tako treba šteti za pritožbo. Izpodbijano odločitev, ki temelji na napačni uporabi 4. odstavka 316. člena ZPP, je bilo zato treba razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da opravi postopek po 344. in 345. členu ZPP (3. točka 365. člena ZPP).