Jedro

Sprejem osebe (posameznika z duševno motnjo) v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve je dopusten na podlagi sklepa sodišča, če so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.

Nasprotni udeleženec ima duševno motnjo, poleg tega je tudi gibalno oviran, zaradi česar je vezan na uporabo invalidskega vozička ter potrebuje stalni nadzor in popolno pomoč pri vseh aktivnostih, predvsem pa fizično omejitev možnosti izhodov.

Potrebe oseb (upravičencev do institucionalnega varstva) po stalni oskrbi in varstvu ter nujnost ukrepanja imajo prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami socialno varstvenih zavodov.

Prvo sodišče se ni opredelilo do vseh odločilnih dejstev pri odločanju o tem, v katerega od posebnih socialno varstvenih zavodov naj se sprejme nasprotnega udeleženca.

Glede na to, da so po podatkih spisa vsi posebni socialno varstveni zavodi prezasedeni, bi bilo treba opraviti primerjavo med njimi z vidika preobremenjenosti njihovih kapacitet. Te primerjave prvo sodišče ni opravilo, ker je to okoliščino zmotno presodilo kot nebistveno v zadevi. Prav ta primerjava bi lahko pokazala, kateri socialno varstveni zavod je najmanj preobremenjen in bi bil zato v opisanih razmerah sprejem nasprotnega udeleženca v ta socialno varstveni zavod še najmanj slaba rešitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je sklenilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda za dobo enega leta, do 1. 4. 2020. Sklenilo je tudi, da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Zoper sklep se pritožuje socialno varstveni zavod (pritožnik), ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem ostopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek, v katerem naj se za sprejem nasprotnega udeleženca določi drug socialno varstveni zavod. Navaja, da prvo sodišče ni obrazložilo svoje ugotovitve v 15. točki obrazložitve, da nasprotni udeleženec izpolnjuje pogoj iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Sodišče pri odločitvi ni upoštevalo odstotka prezasedenosti posameznega socialno varstvenega zavoda, kar je ključnega pomena pri odločitvi. Pritožnik je obvestil sodišče, da so njegove kapacitete prezasedene. Sodišče je sledilo mnenju izvedenca glede namestitve nasprotnega udeleženca pri pritožniku, ker je slednji največji tovrstni zavod v Sloveniji, pri čemer ni presojalo, ali je bila takšna izbira ustrezna. Izvedenec ne pozna varovanega oddelka pritožnika, saj bi sicer vedel, da je oddelek lociran v drugem nadstropju gradu, kjer ni dvigala. Pritožnik je v svojem mnenju zapisal, da je dostop možen samo preko stopnišča, zato je presenetljiva drugačna razlaga sodišča v 21. točki obrazložitve. Ker ni dvigala, je vse potrebno nositi po stopnišču, poleg varovancev tudi vse potrebščine, kot so pohištvo, posteljnina, hrana in podobno. Nedopustno je trpanje ljudi v prepolni varovani oddelek. S tem so jim kratene osnovne človekove pravice, pri nasprotnem udeležencu pa gre celo za invalida, ki bi moral spati na zasilnem ležišču v dnevnem prostoru. V pogojih prezasedenosti kapacitet ter pogostejših in intenzivnejših stikov med osebami v varovanem oddelku takšna nevarnost ni več obvladljiva. Pritožnik ima največ mest na varovanih oddelkih, kar povečuje možnosti incidentov, do katerih prihaja skoraj vsakodnevno. Ni zanemarljivo, da mora pritožnik zagotavljati namestitev na varovanem oddelku tudi za interne potrebe svojih stanovalcev na drugih oddelkih, pri čemer je v preteklem letu namestitev na varovanem oddelku začasno potrebovalo kar 111 stanovalcev pritožnika.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sprejem osebe (posameznika z duševno motnjo) v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve je dopusten na podlagi sklepa sodišča, če so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr (prvi odstavek 75. člena tega zakona). Pritožnik ne oporeka ugotovitvam prvega sodišča, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 1. do 5. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, zatrjuje pa, da prvo sodišče ni obrazložilo ugotovitve v 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da nasprotni udeleženec izpolnjuje tudi druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva (6. alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr). Prvo sodišče v 15. točki obrazložitve res ni posebej pojasnilo ugotovitve obstoja tudi tega pogoja iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, vendar pa je iz celotne obrazložitve izpodbijanega sklepa mogoče razbrati, da je prvo sodišče ugotovilo tudi obstoj tega pogoja. V okviru teh predpisov s področja socialnega varstva so za to zadevo aktualne predvsem določbe Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, ki upravičence do teh storitev razvršča v posamezne kategorije. Ta pravilnik določa, da so upravičenci do institucionalnega varstva v (posebnem) socialno varstvenem zavodu med drugim tudi odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju oziroma težavami v duševnem zdravju (točka C 8. člena navedenega pravilnika). Prvo sodišče je ugotovilo, da ima nasprotni udeleženec duševno motnjo, poleg tega pa je tudi gibalno oviran, zaradi česar je vezan na uporabo invalidskega vozička ter potrebuje stalni nadzor in popolno pomoč pri vseh aktivnostih, predvsem pa fizično omejitev možnosti izhodov. Glede na to ni dvoma, da nasprotni udeleženec spada med upravičence iz točke C 8. člena omenjenega pravilnika, kar pomeni, da je izpolnjen tudi pogoj iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr.

5. Okoliščina, da imajo posebni socialno varstveni zavodi varovane oddelke prezasedene, sama po sebi ni pravno pomembna. Potrebe oseb (upravičencev do institucionalnega varstva) po stalni oskrbi in varstvu ter nujnost ukrepanja imajo prednost pred zadržki v zvezi s prostorskimi in kadrovskimi težavami socialno varstvenih zavodov (sklep II Ips 287/2017). Vendar pa pritožba s tem v zvezi utemeljeno graja, da se prvo sodišče ni opredelilo do vseh odločilnih dejstev pri odločanju o tem, v katerega od posebnih socialno varstvenih zavodov naj se sprejme nasprotnega udeleženca. Okoliščina, da je pritožnik zavod z najdaljšo tradicijo delovanja in z največ izkušnjami pri obravnavi oseb, kot je nasprotni udeleženec, kar izhaja iz dopolnitve izvedenskega mnenja, ne more biti odločilna za določitev pritožnika kot najprimernejšega za namestitev nasprotnega udeleženca. Izvedenec je glede tega namreč tudi pojasnil, da med posebnimi socialno varstvenimi zavodi ni velikih oziroma bistvenih razlik, saj je program v vseh praktično enak. Razlike med njimi so kvečjemu v starosti objektov, njihovi obnovi in prostorskih možnostih namestitve (prostorskih kapacitetah), pri čemer imajo vsi tovrstni zavodi močno prezasedene varovane oddelke.

6. Glede na to, da so po podatkih spisa vsi posebni socialno varstveni zavodi prezasedeni, bi bilo treba opraviti primerjavo med njimi z vidika preobremenjenosti njihovih kapacitet. Te primerjave prvo sodišče ni opravilo, ker je to okoliščino zmotno presodilo kot nebistveno v zadevi (21. točka obrazložitve). Prav ta primerjava bi lahko pokazala, kateri socialno varstveni zavod je najmanj preobremenjen in bi bil zato v opisanih razmerah sprejem nasprotnega udeleženca v ta socialno varstveni zavod še najmanj slaba rešitev.

7. Ob tem pritožnik utemeljeno graja tudi, da je prvo sodišče njegovemu mnenju (odgovoru) z dne 28. 1. 2019 pripisalo drugačno vsebino, kot jo v resnici ima, pri čemer se to mnenje nanaša na eno od odločilnih dejstev, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik je v svojem mnenju navedel, da se moški varovani oddelek nahaja v drugem nadstropju njegovega objekta, v katero je možen dostop samo preko stopnišča, iz česar jasno izhaja, da ta objekt nima dvigala. Prvo sodišče je napačno povzelo vsebino tega odgovora pritožnika, saj iz 21. točke obrazložitve smiselno izhaja zmotna ugotovitev prvega sodišča, da dvigalo vendarle obstaja (zaradi dostavljanja hrane, posteljnine, zdravil... v drugo nadstropje). Nasprotni udeleženec je kot invalid vezan na uporabo invalidskega vozička (dejstvo, da ni povsem nepokreten, ni odločilno), kar je relevantna okoliščina, gledano z vidika tretjega odstavka 6. člena Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije, po katerem je treba osebam v varovanih oddelkih zagotoviti tudi dostop do potrebnih prostorov in zunanjih površin. Premikanje nasprotnega udeleženca iz varovanega oddelka v drugem nadstropju po stopnišču na druge lokacije bi bilo zato bistveno težavnejše kot v primeru objekta z dvigalom.

8. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi ter razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Glede na naravo zadeve ni odločalo samo, ker bo prvo sodišče lažje dopolnilo postopek in ker razveljavitev ne bo kršila pravice udeležencev do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Poleg tega utemeljuje razveljavitev izpodbijanega sklepa tudi morebitna izbira drugega socialno varstvenega zavoda, ki ima pravico do izjave, vsem udeležencem pa je treba dati možnost pritožbe.

9. Glede na povedano posebni napotki prvemu sodišču za ponovni postopek niso potrebni.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljeno vložiti pritožbo v roku 3 dni po prejemu pisnega odpravka. Pritožbo je treba vložiti pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. O njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, ker je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo in bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti in če bi moralo samo opraviti novo sojenje (357.a člen ZPP). Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (355. člen ZPP). Če je pritožba nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo pritožnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP). V postopku pred Vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP).