Jedro

Obnova postopka je po 260. členu ZUP/99 (prej 249. člen ZUP/86) dopustna v primerih, ko je postopek končan z dokončno odločbo. Predmet odločanja v obnovi postopka je lahko samo zahtevek, zaradi katerega je bil začet prejšnji postopek, o zahtevku pa se odloči z odločbo (207. člen ZUP/99, prej 202. člen ZUP/86). Namen obnove postopka je namreč odprava morebitnih pomanjkljivosti v dejanskem stanju, kakršno je bilo podlaga za prejšnjo odločbo, in po naknadno ugotovljenem dejanskem stanju odločanje o zahtevku, zaradi katerega je bil začet prejšnji postopek.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote A, Izpostave B, št... z dne 24. 9. 2002, s katerim je prvostopni organ zavrgel njen predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka, končanega z odločbo (pravilno: s sklepom) Upravne enote A, Izpostava B, št... z dne 19. 3. 1997. Tožena stranka je presodila, da je odločitev prvostopnega organa pravilna, le utemeljena je z nepravilnim razlogom, da je predlog vložila neupravičena oseba. Prvostopni organ se je tudi nepravilno skliceval na ZUP/86, moral pa bi uporabiti ZUP/99, ki pa obnove ne ureja bistveno drugače. Odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka je pravilna zato, ker se postopek lahko obnovi le, če je končan z odločbo, ne pa tudi, če je končan iz formalnih razlogov s sklepom.

Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Meni, da bi tožena stranka morala uporabiti ZUP/86, ker je bila osnovna zahteva za denacionalizacijo vložena pred uveljavitvijo novega ZUP/99. Tožena stranka je zakonske določbe nepravilno tolmačila. Po 249. členu ZUP/86 je mogoče predlagati obnovo postopka zoper vsako odločbo, s katero se je končal upravni postopek. Sklep, s katerim upravni organ postopek zaključi, pa je le ena oblika odločbe. To velja tudi v obravnavanem primeru, ko je prvostopni organ s sklepom zaključil postopek denacionalizacije, ki ga je vodil na podlagi njene zahteve. Sedaj pa je pridobila nov dokaz, ki lahko takšno odločitev prvostopnega organa spremeni. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi in odloči o njeni pritožbi zoper prvostopno odločbo, podrejeno pa, da zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe in se sklicevala na obrazložitev izpodbijane odločbe ter predlagala, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa je prijavil udeležbo v postopku z vlogo, št... z dne 31. 3. 2003. Tožba ni utemeljena.

Pravilno je stališče tožene stranke, da je tožnikov predlog za obnovo postopka treba obravnavati po ZUP/99 (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02). Po določbi 342. člena tega zakona se zadeve, glede katerih je bil postopek ob njegovi uveljavitvi (1. 4. 2000) v teku oziroma je bilo tedaj že vloženo pravno sredstvo, končajo po določbah prejšnjega zakona o splošnem upravnem postopku. Ker pa je tožnik predlog za obnovo postopka vložil 18. 9. 2002, se o njem odloča po ZUP/99. Določbo tega zakona o obnovi, ki je relevantna za odločitev v obravnavanem primeru (in je v obeh zakonih enaka), je po presoji sodišča tožena stranka pravilno uporabila.

Obnova postopka je po 260. členu ZUP/99 (prej 249. člen ZUP/86) dopustna v primerih, ko je postopek končan z dokončno odločbo. Predmet odločanja v obnovi postopka je lahko samo zahtevek, zaradi katerega je bil začet prejšnji postopek, o zahtevku pa se odloči z odločbo (207. člen ZUP/99, prej 202. člen ZUP/86). Namen obnove postopka je namreč odprava morebitnih pomanjkljivosti v dejanskem stanju, kakršno je bilo podlaga za prejšnjo odločbo, in po naknadno ugotovljenem dejanskem stanju odločanje o zahtevku, zaradi katerega je bil začet prejšnji postopek. Ker pa v obravnavanem primeru denacionalizacijski postopek ni bil končan z odločbo, ker se o zahtevku ni odločalo po vsebini, je tožena stranka pravilno odločila, da obnova postopka iz tega razloga ni možna.

Postopka, ki je bil končan s sklepom, ni mogoče obnoviti, kot to zmotno meni tožnik. S sklepom se odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka, ali o postranskih vprašanjih, ki se pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo (226. člen ZUP/99, prej 220. člen ZUP/86). S sklepom se torej urejajo formalnopravna razmerja v postopku in se z njim ne odloča o stvari, ki je predmet postopka. Tudi v obravnavanem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo iz formalnih razlogov zavržena (sklep Upravne enote A, Izpostava B, št... z dne 19. 3. 1997 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št... z dne 24. 6. 1997), takšna odločitev pa je bila potrjena tudi v upravnem sporu (sodba tega sodišča, opr. št. U... z dne 17. 11. 1999, v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up... z dne 10. 1. 2001). Razlog, na katerega tožnik opira tožbo, je torej neutemeljen.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 59. člena zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdaji izpodbijane odločbe pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.