Jedro

Tožnica se ne more uspešno sklicevati na to, da ne presega premoženjskega cenzusa 520,00 EUR, saj tožena stranka svoje odločitve v izpodbijanem aktu ni oprla na neizpolnjevanje premoženjskih kriterijev, temveč jo je utemeljila z neizpolnjevanjem vsebinskih pogojev, določenih v 24. členu ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 17. 10. 2012 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (dopolnjeno dne 23. 10. 2012) za vložitev pritožbe zoper sodbo pristojnega sodišča, s katero je le-to zavrnilo njen zahtevek zaradi priznanja pravice do družinske pokojnine po pokojnem sinu. Ugotavlja, da je tožnica samska in da mesečno prejema pokojnino z invalidnino v znesku 432,33 EUR, je lastnica stanovanja, v katerem živi, drugega premoženja pa po lastni izjavi nima. Ob upoštevanju premoženjskega stanja se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči presoja tudi v pogledu v pravne zadeve. Iz v spisu priložene sodbe in priloženih listin, ki jih je priložila tožnica, izhaja, da tožnica ne izpolnjuje zakonskega pogoja za priznanje pravice do pokojnine po pokojnem sinu, ker njena invalidska pokojnina znaša več kot polovico zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo po veljavni zakonodaji iz leta 1992. Zato tožnica v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, zaradi česar je bilo na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) treba njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrniti.

Tožnica je zoper navedeno odločitev vložila „Pritožbo na odločbo brezplačne pravne pomoči s sodnim varstvom“ na Okrožno sodišče v Mariboru, ki jo je odstopilo Delovnemu sodišču v Mariboru, slednje pa jo je skupaj z upravnimi spisi odstopilo tukajšnjemu sodišču, ker je ugotovilo, da je tožnica, skladno s pravnim poukom v izpodbijani odločbi, sprožila upravni spor.

Tožnica v obširni „pritožbi“, ki jo je sodišče obravnavalo kot tožbo, navaja, da zavrača vse očitke v zvezi z brezplačno pravno pomočjo, ker meni, da so neresnični. Navaja, da sicer res prejema 432,33 EUR, vendar od tega zneska plačuje 31,00 EUR za socialno in zdravstveno zavarovanje, 110,00 EUR ima kredita za izplačilo stanovanja, tako da ji po plačilu položnic za preživetje ostane 290,00 EUR. Meni, da ji pripada brezplačna pravna pomoč, saj je premoženjski cenzus 520,00 EUR. To, da njena pokojnina znaša več kot polovico zneska najnižje pokojnine iz leta 1992, ne drži, saj je zelo težko živela in ji je tedaj finančno pomagal še živeči sin. Ni bila seznanjena z izračunom tožene stranke, da bi se lahko branila. Noben dokument ji ni bil pokazan, niti se ni kaj omenilo o denarju, saj je bila razprava zaključena v dobrih 15 minutah. Tožena stranka je spravila sodnika v zmoto, zato je odločil tako kot je, brez njenih dokumentov in tožena stranka naj prizna svoje napake, ki jih je naredila pri izračunu. Opozarja tudi, da ima s toženo stranko problem že od 23. 6. 2010 dalje, ker ji je tožena stranka od pokojnine takoj po sinovi smrti odtegovala denar brez sodbe ali rubeža in ga nakazovala odvetniku, tako da se je polnih 16 let borila in potem v pravdi zmagala. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se ji odobri brezplačna pravna pomoč.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna. Tožena stranka je na podlagi določb 24. člena ZBPP prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani VI Ps 843/2011 z dne 8. 10. 2012 pravilno zavrnila. Po določbi 1. alinee 24. člena ZBPP se namreč pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh oziroma da ni očitno nerazumna. Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, je določeno v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, kadar je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, tako da ni razumno začeti postopka oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

V konkretnem primeru je sporna odločitev glede dodelitve brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe v zgoraj navedeni socialni zadevi, s katero je bil tožničin zahtevek do priznanja družinske pokojnine po pokojnem sinu zavrnjen. Tožena stranka se je po presoji sodišča pri izpolnjevanju pogojev, določenih za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilno oprla na določbe 24. člena ZBPP glede razumnosti zadeve oziroma verjetnega izgleda za uspeh. Po določilu 2. odstavka 71. člena ZUS-1 sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru lahko v celoti sledi utemeljitvi izpodbijanega akta.

Sodišče zato zavrača tožbene ugovore kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev sodišča v zadevi ne morejo vplivati. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da tožnica plačuje premijo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje in da ima kredit za stanovanje. Na podlagi tretjega odstavka 12. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) namreč tako premija za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, kot tudi kredit nista določena kot dohodek, ki se ne všteva v lastni dohodek in se zato ne moreta upoštevati. Tožnica se tudi ne more uspešno sklicevati na to, da ne presega premoženjskega cenzusa 520,00 EUR, saj tožena stranka svoje odločitve v izpodbijanem aktu ni oprla na neizpolnjevanje premoženjskih kriterijev, temveč je svojo odločitev utemeljila z neizpolnjevanjem vsebinskih pogojev, določenih v 24. členu ZBPP. Sodišče še dodaja, da v tem upravnem sporu presoja zgolj pravilnost in zakonitost odločitve o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in ne presoja pravilnosti in zakonitosti zgoraj navedene sodbe, ki ji tožnica v tožbi ugovarja.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.