Jedro

Vendar pa mora sodišče po ustaljeni sodni praksi tako slovenskih sodišč, kot tudi Evropskega sodišča za človekove pravice paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja.

Izrek

Za postopek se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica A. A. je dne 24. 2. 2023 predlagala prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v Murski Soboti I K 2956/2023. Navedla je, da je obdolženi B. B., ki je predsednik Okrajnega sodišča v Murski Soboti, kot sodnik pa sodno funkcijo opravlja tudi na kazenskem oddelku okrajnega sodišča, ki je organiziran enotno za vsa sodišča na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Tako je obdolženec sodelavec vseh sodnikov, ki na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti opravljajo sodniško službo znotraj enotnega kazenskega oddelka. Ker je odnos med sodniki in obdolžencem takšne narave, da bi utegnil pri strankah postopka in širši javnosti vzbuditi dvome v nepristranskost odločanja sodnikov naslovnega sodišča in sodnikov enotnega kazenskega oddelka, ter okrniti zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti, predlagateljica meni, da je v obravnavani zadevi podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Zato v skladu z določilom drugega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predlaga, da višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče z območja Višjega sodišča v Mariboru.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri presoji nepristranskosti sojenja ima poleg subjektivnega kriterija poseben pomen tudi objektivni kriterij, ki zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohranja videz nepristranskosti. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja, ki zagotavlja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje stranke v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.1

4. Vrhovno sodišče je sicer v več svojih odločbah presodilo, da poznanstva med sodniki oziroma delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.2 Vendar pa mora sodišče po ustaljeni sodni praksi tako slovenskih sodišč, kot tudi Evropskega sodišča za človekove pravice paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja.3 To pomeni, da mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti, paziti, da je zagotovljen tudi objektivni videz nepristranskosti sojenja.

5. Upoštevaje pojasnjeno je višje sodišče pri svoji odločitvi izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven in da jo je potrebno ocenjevati tudi po tem, kako lahko (ne)pristranskost razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Tako pa sta okoliščini, da je obdolženec v predmetni zadevi predsednik Okrajnega sodišča v Murski Soboti in sodnik kazenskega oddelka, ki je organiziran enotno za vsa sodišča na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti, takšne narave, da bi pri udeležencih postopka oziroma v očeh javnosti, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, lahko ustvarili dvom o nepristranskosti sodišča oziroma okrnila videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Murski Soboti. Zato je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.

6. Višje sodišče je glede na navedeno predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP za obravnavanje v tem kazenskem postopku določilo Okrajno sodišče v Mariboru.

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Sklep VS RS I Kr 28059/2014 z dne 8. 7. 2021 in v njem navedene odločbe. 2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018. 3 Prim. odločbe Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 ter Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015.