Jedro

V primeru novih dejstev in novih dokazov v pritožbenem postopku mora pritožbeno sodišče presoditi dvoje: – ali gre za novo dejstvo in nove dokaze, ki jih stranka brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje; – ali bi novo dejstvo, če bi ga stranki uspelo dokazati, pripeljalo do ugotovitve pravno odločilnih dejstev in posledično drugačne ugotovitve dejanskega stanja.

Tožena stranka je zavarovalnica, zato je z dejstvom, nanašajočim se na uveljavljanje odškodnine, seznanjena, ko se z njim seznani oseba, ki zahtevke obravnava.

Tožnik, ki je šele v pritožbenem postopku izvedel za zatrjevano partnersko zvezo in dejstvo, da ima nečaka, v odgovoru na pritožbo sicer ne zatrjuje vpliva teh dejstev na njegov odnos s pok. polbratom. Ker pa zatrjuje zelo močno čustveno povezanost s pok. polbratom, ta pa je lahko posledica dejstva, da je imel pokojni tudi sam otroka podobne starosti, je na njun odnos lahko vplivalo tudi pokojnikovo očetovstvo. Dokaze, ki potrjujejo veliko čustveno povezanost tožnika s pok. polbratom (zaslišanje tožnikove matere), je zato treba presoditi tudi ob upoštevanju novo zatrjevanega dejstva: da je pokojni imel otroka podobne starosti kot je tožnik.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo odškodnino v višini 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.7.2014 dalje za nematerialno škodo, ki jo je utrpel zaradi bratove smrti (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek (dodatna odškodnina v višini 11.223,90 EUR ter zamudne obresti pred 18.7.2014) je zavrnjen (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da stranki krijeta vsaka svoje (III. točka izreka).

2. Pritožujeta se obe pravdni stranki.

O pritožbi tožene stranke

3. Tožena stranka uveljavlja dva pritožbena razloga: nepravilno uporabo materialnega prava in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Postavlja novo trditev, da tožnik v času škodnega dogodka s pokojnim polbratom ni bival v trajnejši življenjski skupnosti. V postopku pred sodiščem prve stopnje se je tožena stranka zanesla, da sta polbrata živela na istem naslovu, ker je bil podatek razviden iz tožnikovega, pred pravdo vloženega odškodninskega zahtevka, tožbe, policijskega zapisnika in kazenske ovadbe. Dne 5.1.2016, en dan pred zadnjim narokom v tej zadevi, pa je tožena stranka prejela odškodninska zahtevka pokojnikove izvenzakonske partnerke in pokojnikovega sina. V zahtevkih je navedeno, da je pokojni živel v izvenzakonski skupnosti, imel sina in živel na drugem naslovu kot tožnik. Dne 11.1.2016 je tožena stranka prejela še dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je ZPIZ v upravnem postopku ugotavljal obstoj izvenzakonske skupnosti in kraj pokojnikovega bivanja. Odškodninska zahtevka in prejeto dokumentacijo prilaga pritožbi. Navaja, da gre za pritožbeno novoto, ki je ni mogla uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje. Z dne 5.1.2016 prejetimi listinami se je tožena stranka seznanila šele 8.1.2016, saj se morajo došle pošiljke najprej poknjižiti in šele po tem se razdelijo po delovnih področjih. Zato novega dejstva ni mogla navajati in novega dokaza ni mogla predložiti sodišču prve stopnje na zadnjem naroku.

4. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Soglaša s prvostopenjskim zaključkom, da je trajna življenjska skupnost tožnika in pokojnega polbrata obstajala. To izhaja iz izpovedbe tožnikove matere. Tožnikova mati ni vedela, da ima vnuka in da je pokojni sin imel izvenzakonsko partnerko. Sin ji tega ni povedal, kar kaže, da med njim in partnerko nekaj ni bilo v redu. To kaže tudi pozno vložen zahtevek. Vztraja, da je življenjska skupnost tožnika in pokojnega polbrata obstajala. Pokojni ni živel z izvenzakonsko partnerko, saj je spal doma in nudil varstvo ml. tožniku. Vdovsko pokojnino je partnerka lahko dobila zaradi skupnega otroka, ne da bi bila ugotovljena izvenzakonska skupnost. Meni, da se je tožna stranka z novo uveljavljenim dejstvom seznanila pred zadnjim narokom in bi obstoj trajne življenjske skupnosti tožnika s polbratom lahko zanikala v teku postopka pred sodiščem prve stopnje. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, razen glede višine prisojene odškodnine, in predlaga zavrnitev pritožbe ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožnica v pritožbenem postopku zatrjuje dejstvo, s katerim se je seznanila po zaključku glavne obravnave (subjektivno, za toženo stranko novo dejstvo). Trdi, da je pok. A. A. v času škodnega dogodka živel z izvenzakonsko partnerko B. B. in sinom C. C. na naslovu X; zanika, da bi med tožnikom in pokojnim polbratom obstajala trajna življenjska skupnost na naslovu Y. Prilaga tudi listinske dokaze, ki naj bi potrjevali zapustnikovo življenje v življenjski skupnosti s partnerko in sinom (odškodninska zahtevka B. B. in C. C., odločba o priznanju vdovske pokojnine, dopisa z dne 8.1.2016 in 11.1.2016, tri zapisnike ZPIZ ter tožnikov odškodninski zahtevek).

7. Pritožnik sme v pritožbi nova dejstva navajati in nove dokaze predlagati, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma v primeru upravičenih razlogov do konca glavne obravnave (prvi odstavek 337. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbeno sodišče mora presoditi dvoje: – ali gre za novo dejstvo in nove dokaze, ki jih tožena stranka brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje; – ali bi novo dejstvo, če bi ga toženi stranki uspelo dokazati, pripeljalo do ugotovitve pravno odločilnih dejstev in posledično drugačne ugotovitve dejanskega stanja.

8. Ali sta tožnik in umrli A. A. v času škodnega dogodka bivala v trajnejši življenjski skupnosti, je pravno odločilno dejstvo, saj zakon pravico do odškodnine bratov in sester pogojuje z obstojem trajnejše življenjske skupnosti. Obstoj trajnejše življenjske skupnosti je predpostavka za uveljavitev pravice bratov in sester do odškodnine; te predpostavke za uveljavljanje odškodnine staršev in zakonca zakon ne predvideva. Sodna praksa je pravni standard trajnejše življenjske skupnosti zapolnila z življenjem v istem gospodinjstvu, stanovanju, družini … Sodišče prve stopnje, ki je obstoj trajne življenjske skupnosti štelo za nesporno dejstvo, je izpostavilo isti naslov tožnika, njegovih staršev in polbrata. Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da bi bila v primeru izkazanosti novo zatrjevanega dejstva – da je pok. A. A. živel v drugem kraju, v življenjski skupnosti z izvenzakonsko partnerko in svojim trinajstmesečnim otrokom – odločitev o tožnikovem zahtevku lahko drugačna kot je sprejeta v I. točki izreka.

9. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnico, da novo zatrjevanega dejstva v postopku pred sodiščem prve stopnje ni mogla uveljaviti. Prepričljivo je pojasnila, da se je v postopku pred sodiščem prve stopnje zanesla na točnost podatka, da je pok. A. A. živel na naslovu Y, saj je ta naslov naveden v tožnikovem odškodninskem zahtevku, vloženem pred pravdo, in v tožbi. To pokojnikovo bivališče je razvidno tudi iz policijskega zapisnika in kazenske ovadbe, ki sta javni listini in torej dokazujeta resničnost zapisanega (224. čl. ZPP). Ker ni bilo indicev, da je pok. A. A. živel drugje, tega dejstva brez svoje krivde v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala. Z dejstvom – da je pok. A. A. živel z izvenzakonsko partnerko in lastnim otrokom in ne več v matični družini s polbratom, sestro, očimom in mamo – se je seznanila tako pozno, da ga na zadnjem naroku za glavno obravnavo ni mogla uveljaviti. Odškodninska zahtevka in odločbo ZPIZ o priznanju vdovske pokojnine sta ji B. B. in ml. C. C. (pokojnikova partnerka in sin) posredovala 5.1.2016, zapisnike ZPIZ pa šele 12.1.2016. Čas prejema listin dokazujejo dohodni žigi: na dveh odškodninskih zahtevkih (dokaza B2 in B3) in dopisu z dne 11.1.2016 (dokaz B 6). Ker je tožena stranka pravna oseba, ki dnevno prejema večjo količino pošte, je sprejemljiva njena razlaga, da se je s prejetimi listinami uspela seznaniti šele po zadnjem naroku za glavno obravnavo, ki je bil izveden 6.1.2016 od 9.15 do 9.25 ure. Tožena stranka je zavarovalnica, zato je z dejstvom, nanašajočim se na uveljavljanje odškodnine seznanjena, ko se z njim seznani oseba, ki zahtevke obravnava. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da se ta oseba v roku enega dne s temi listinami ni mogla seznaniti in jih proučiti. Ker se je tožena stranka s podatkom o pokojnikovem dejanskem bivališču in življenjski skupnosti s partnerko ter lastnem otroku seznanila tako pozno, da tega dejstva v postopku pred sodiščem prve stopnje ni mogla uveljaviti, ji je treba omogočiti, da ga poda in dokaže. 10. Odločitev iz prve točke in posledično tretje točke izreka je razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku se bo prvostopenjsko sodišče opredelilo tudi do novo zatrjevanega dejstva in odločitev oprlo tudi na novo predložene dokaze (355. čl. ZPP).

O pritožbi tožeče stranke

11. Tožeča stranka uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Graja ugotovljen obseg, intenzivnost in trajanje tožnikovih duševnih bolečin. Izvedensko mnenje o tem je pomanjkljivo in nepravilno, pa sodišče kljub zahtevi za njegovo dopolnitev le-te ni zahtevalo. Gre za procesno kršitev, ki je vplivala na izid postopka. Čustveni odzivi tožnika so bili veliko bolj burni, kot je navedel izvedenec. Opisuje v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevane posledice, ki jih je izražal mladoletni tožnik po polbratovi smrti in so se trajno zapisale v njegovo podzavest ter vplivajo na njegov razvoj in osebnost. Graja ugotovitev o trajanju duševnih bolečin, opisuje sedanje obnašanje ml. tožnika, tožnikovo zdravstveno stanje neposredno po škodnem dogodku (pljučnica). Trdi, da je pokojni zaradi delovnih obveznosti staršev prevzel vso skrb za ml. tožnika. Sklicuje se na odločbo II Ips 120/92 in trdi, da je med polbratoma obstajala navezanost v smislu starševskega odnosa. Višino prisojene odškodnine graja tudi s sklicevanjem na sodne odločbe, s katerimi je bila določena odškodnina za primerljivo škodo (VSC0003510, VS001974, VS002460, VS002461, VS000858, VS001375, VS001087). Da tožnikova starost ne opravičuje odmere nižje odškodnine, je mogoče zaključiti na osnovi sodbe II Ips 151/2001. Graja tudi zavrnitev zahtevka za materialno škodo, saj mu tožena stranka ni ugovarjala, škoda pa je nastala. Graja delno zavrnitev zahtevka za zamudne obresti, saj je bil odškodninski zahtevek na toženo stranko naslovljen 7.5.2014. Odločitev o stroških postopka graja z argumentom, da je uspeh strank nepravilno ugotovljen in da je tožena stranka s svojim ravnanjem zakrivila nastale pravdne stroške.

12. Pritožba je utemeljena.

13. V pritožbi tožene stranke zatrjevano dejstvo vpliva tudi na višino odškodnine, ki jo v pritožbi graja tožeča stranka. Upoštevajoč novo zatrjevano dejstvo bi bila lahko prisojena tudi višja odškodnina od prisojene, saj je verjetno, da je lasten otrok vplival na pokojnikov odnos s polbratom – mladoletnim tožnikom. Tožnik, ki je šele v pritožbenem postopku izvedel za zatrjevano partnersko zvezo in dejstvo, da ima nečaka, v odgovoru na pritožbo sicer ne zatrjuje vpliva teh dejstev na njegov odnos s pok. polbratom. Ker pa zatrjuje zelo močno čustveno povezanost s pok. polbratom A. A., ta pa je lahko posledica dejstva, da je imel pokojni tudi sam otroka podobne starosti,(1) je na njun odnos lahko vplivalo tudi pokojnikovo očetovstvo.(2) Dokaze, ki potrjujejo veliko čustveno povezanost tožnika s pok. polbratom (zaslišanje tožnikove matere), je zato treba presoditi tudi ob upoštevanju novo zatrjevanega dejstva: da je pokojni imel otroka podobne starosti kot je tožnik; prvostopenjsko sodišče mora imeti možnost, da odločitev o višini zahtevka sprejme na osnovi vseh dejstev, ki lahko vplivajo na tožnikov čustven odnos s pokojnim bratom.

14. Ker novo zatrjevano dejstvo lahko vpliva tudi na višino odškodnine, je tudi tožnikova pritožba utemeljena. Tudi v zavrnilnem delu (II. točka izreka) je zato sodba razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. čl. ZPP).

O stroških pritožbenega postopka

15. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo, ko bo znan uspeh strank v postopku (tretji odstavek 165. čl. ZPP).

Op. št. (1): V času škodnega dogodka je bil tožnik star tri leta in sedem mesecev, pokojnikov sin pa 13 mesecev.

Op. št. (2): Tožeča stranka v pritožbi izpostavlja, da je med tožnikom in pokojnim polbratom obstajala navezanost v smislu starševske skrbi za otroka, da se je pokojni dnevno igral s tožnikom, ga preoblačil, hodil z njim spat …