Jedro

Že iz samega namena pogodbe o preužitku, kot tudi navedene vsebine sklenjene pogodbe je jasno, da so prevzete obveznosti in pravice neposredno povezane in se nanašajo izključno na prevzete nepremičnine, premičnine in pritikline in ne na katerokoli obveznost in pravico preživljanca oziroma izročevalca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog upnika na podlagi izvršljivega notarskega zapisa dovolilo izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve, in sicer zoper dolžnika G.N. (v nadaljevanju: drugodolžnik) na nepremičnine citirane v I.1. točki izreka sklepa o izvršbi, zoper dolžnico M.N. (v nadaljevanju: prvodolžnica) pa na njena denarna sredstva na računih pri organizaciji za plačilni promet in plačo oziroma druge stalne denarne prejemke (I.2. in I.3. točka izreka), zavrnilo pa predlog upnika, da se zoper drugodolžnika dovoli izvršba na njegovo plačo in denarna sredstva na računih pri organizaciji za plačilni promet (III. točka izreka). Hkrati je dolžnikoma naložilo, da upniku povrneta nadaljnje izvršilne stroške v višini 200,49 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je stroškovni zahtevek upnika zavrnilo (II. točka izreka).

2. Proti odločitvi, da se zoper drugodolžnika ne dovoli izvršba z rubežem plače ter rubežem njegovega denarnega dobroimetja pri organizaciji za plačilni promet (III. točka izreka sklepa o izvršbi), se pritožuje upnik iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. in 2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Kot bistveno izpostavi vsebino člena „drugič“ Pogodbe o preužitku opr. št. SV 1024/13 z dne 19. 12. 2013, ki so jo sklenili F.N., kot izročevalec in preužitkar, prvodolžnica kot preužitkarica in drugodolžnik kot prevzemnik in preživljalec, in ki glasi: „Preužitkar F.N. želi s to pogodbo v soglasju s svojo ženo M.N. v korist sina G.N. razpolagati z zgoraj navedenimi nepremičninami, z vsemi premičninami in pritiklinami, ki spadajo k navedenim nepremičninam ter z vsemi pravicami in obveznostmi, kot jih je sam do sedaj imel, pod spodaj navedenimi pogoji, s katerimi prevzemnik soglaša in le to v celoti prevzema.“ Mnenja je, da iz zapisa te pogodbe nedvomno izhaja, da je prevzemnik prevzel tudi vse pravice in obveznosti, ki jih je imel F.N. do dneva sklenitve preužitkarske pogodbe. Slednje pomeni, da je prevzemnik prevzel tudi vse obveznosti, ki jih je imel F.N. napram upniku iz naslova sklenjene kreditne pogodbe. Upnik nadalje poudarja, da zaradi sklenjene pogodbe o preužitku, ki je sklenjena po hipotekarni kreditni pogodbi in sporazumu o zavarovanju terjatve, ne more biti v slabšem položaju, kar dejansko je, saj F.N. ni ostalo nobeno premoženje. Opozarja še na določilo hipotekarne kreditne pogodbe, po kateri F.N. brez pisnega soglasja upnika ne bi smel razpolagati s premoženjem, v kolikor bi s tem ogrozil izpolnjevanje obveznosti. Kot izhaja iz pogodbe o preužitku je drugodolžnik tudi seznanjen z vsebino zastavne pravice in terjatvijo upnika. Sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in ugoditev predlogu za izvršbo v celoti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po drugem odstavku 24. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo tudi proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila obveznost prenesena ali je na drug način prešla na novega dolžnika. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

5. Zmotno je stališče pritožbe, da je s pogodbo o preužitku(1), sklenjeno med F.N. kot izročevalcem in preužitkarjem, M.N. kot preužitkarico in G.N. kot prevzemnikom in preživljalcem, izkazan prehod obveznosti F.N. iz hipotekarno kreditne pogodbe na drugodolžnika in da ta odgovarja kot osebni dolžnik. Kot je razvidno iz pogodbe o preužitku(2), je F.N. kot preužitkar in izročevalec prenesel v last in posest prevzemnika in preživljalca G.N. (v tem postopku drugodolžnika) nepremičnine citirane v točki „tretjič“ pogodbe, z vsemi premičninami in pritiklinami, ki spadajo k navedenim nepremičninam ter z vsemi pravicami in obveznostmi, ki jih je do sedaj imel izročevalec in preužitkar F.N. (točka „drugič“ in „tretjič“ pogodbe). Že iz samega namena pogodbe o preužitku, kot tudi navedene vsebine sklenjene pogodbe je jasno, da so prevzete obveznosti in pravice neposredno povezane in se nanašajo izključno na prevzete nepremičnine, premičnine in pritikline in ne na katerokoli obveznost in pravico preživljanca oziroma izročevalca. Za nasprotno sklepanje tudi ni najti podlage v prevzetih obveznostih prevzemnika in preživljalca (točka „četrtič“ pogodbe)(3). Prevzete obveznosti se v skladu z naravo pogodbe o preužitku nanašajo na celotno oskrbo preužitkarjev, zagotovitev stanovanjskega prostora in prostega gibanja po nepremičnini ter plačevanja stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja nepremičnin, ne pa na odplačevanja kredita iz hipotekarne kreditne pogodbe sklenjene z upnikom.

6. V posledici neizkazanega prenosa obveznosti iz hipotekarno kreditne pogodbe na drugega dolžnika, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo predlog za dovolitev izvršbe na denarna sredstva drugodolžnika pri organizaciji za plačilni promet in njegove prejemke in utemeljeno dovolilo izvršbo zoper drugega dolžnika le na nepremičnine, saj je drugodolžnik le te prevzel v lastništvo že obremenjene s hipoteko ustanovljeno v korist upnika v zavarovanje kredita iz hipotekarno kreditne pogodbe (drugi odstavek 170. člena ZIZ)(4). Morebitne kršitve pogodbenih določil - prenos nepremičnin brez pisnega soglasja upnika, so za postopek izvršbe, v katerem sodišče dovoli izvršbo na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, v konkretnem primeru na podlagi izvršljivega notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ) nerelevantne. Upnik jih bo moral uveljavljati v posebnem pravdnem postopku.

7. Ker drugodolžnik ni prevzemnik dolga, temveč je nanj prešla lastninska pravica na obremenjenih nepremičninah, zaradi česar odgovarja za obveznost predhodnega lastnika le s prevzeto nepremičnino, ne pa z ostalim premoženjem, je pritožba upnika, ki se zavzema za drugačno presojo neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

8. Zaradi neuspeha s pritožbo upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Namen pogodbe o preužitku je v preživljanju upravičenca.

Op. št. (2) : Poslovna podlaga pogodbe o preužitku je zagotovitev dosmrtnega preživljanja za zameno za premoženje.

Op. št. (3) : Po 565. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se prevzemnikove obveznosti lahko dogovorijo v obliki občasnih denarnih dajatev, nudenju življenjskih potrebščin, oskrbovanju, zagotovitvi stanovanjskega prostora, prepustitvi uživanja določenega zemljišča in podobno.

Op. št. (4) : Z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini.