Jedro

Tožnica uveljavlja, da vzrok telesne okvare ni bolezen, kot je to ugotovil toženec, temveč poklicna bolezen, pri čemer zatrjuje, da gre za posledico dolgoletnega dela v službi in vsakodnevnih obremenitev noge pri delu avtoprevoznice. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da vzrok telesne okvare ni poškodba pri delu, temveč poškodba izven dela. Izpodbijana sodba glede uveljavljane poklicne bolezni nima razlogov, saj ni z ničemer obrazložena. Ker njen preizkus ni mogoč, jo je pritožbeno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški pritožbe so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 7. 4. 2014 in št. ... z dne 15. 11. 2013 ter priznanje pravice do invalidnine za 30 % telesno okvaro (I. točka izreka). Obenem je sklenilo, da tožnica svoje stroške postopka krije sama (II. točka izreka).

2. Proti sodbi se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku. Vztraja, da je telesna okvara posledica dolgoletnega dela v službi in vsakodnevnih obremenitev noge, poleg tega pa je utrpela še okvaro hrbtenice in ščitnice. Opozarja na izvida z dne 13. 11. 2012 in z dne 18. 2. 2013. Dela ne more opravljati, saj ima hude bolečine. Sodišče bi jo moralo zaslišati in pridobiti izvedensko mnenje. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in uveljavlja povrnitev stroškov pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima izpodbijana sodba take pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti. Sodba namreč o odločilnih dejstvih sploh nima razlogov. Takšna kršitev je zaradi varovanja pravice do pritožbe razlog za razveljavitev sodbe po uradi dolžnosti.

6. V tej zadevi tožnica izpodbija dokončno odločbo toženca z dne 7. 4. 2014 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 15. 11. 2013 glede vzroka telesne okvare.

7. Z odločbo z dne 15. 11. 2013 je bilo odločeno, da tožnica nima pravice do invalidnine za 30 % telesno okvaro. Invalidska komisija I. stopnje je 23. 10. 2013 ocenila, da je pri tožnici zaradi stanja po artroplastiki desnega kolena s kontrakturo podana 30 % telesna okvara po poglavju VIII B točka 9 c Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Seznam TO, Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89) zaradi bolezni od 10. 4. 2013 dalje. Gre za omejeno gibljivost kolenskega sklepa z večjo stopnjo po anatomski ali funkcijski okvari. Z dokončno odločbo z dne 7. 4. 2014 je bila na podlagi skladnega mnenja invalidske komisije II. stopnje z dne 16. 1. 2014, tudi glede vzroka telesne okvare, potrjena prvostopenjska odločba z dne 15. 11. 2013. 8. Na podlagi 3. odstavka 403. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami), ki je začel veljati 1. 1. 2013,(1) lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, pridobijo pravico do invalidnine za telesno okvaro na podlagi Seznama TO skladno z določbami 143. do 145., 147. in 149. člena prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), le v primeru, ko je vzrok okvare poškodba pri delu ali poklicna bolezen. ZPIZ-2 tako pravice do invalidnine za telesno okvaro v primeru, ko gre za posledico poškodbe izven dela oziroma bolezni več ne ureja.(2)

9. Po 1. alineji 1. odstavka 144. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30 %, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Pomeni, da ima zavarovanec pravico do invalidnine za vsaj 30 % telesno okvaro, kadar je le-ta vzrok poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

10. Tožnica uveljavlja, da vzrok telesne okvare ni bolezen, kot je to ugotovil toženec, temveč poškodba pri delu oziroma poklicna bolezen. Zatrjuje, da je telesna okvara posledica poklicne bolezni, in sicer dolgoletnega dela v službi in vsakodnevnih obremenitev noge. Opravljala je delo avtoprevoznice - prodaja in dostava blaga, pri čemer so bila kolena zelo obremenjena. Tudi v pritožbi vztraja, da je telesna okvara posledica dolgotrajnega dela v službi in vsakodnevnih obremenitev noge. V dokaz teh navedb je predlagala medicinsko in delovno dokumentacijo, ki se nahaja v upravnem spisu toženca, svoje zaslišanje in postavitev izvedenca medicinske stroke, ki bi podal mnenje o tem, da je telesna okvara posledica poklicne bolezni oziroma poškodbe pri delu.

11. Sodišče prve stopnje je le prebralo dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu. Na podlagi te dokumentacije je kar samo in brez medicinskega znanja(3) zaključilo, da vzrok telesne okvare ni poškodba pri delu, temveč poškodba izven dela, saj naj bi se glede na anamnestične podatke v ortopedskih izvidih tožnica poškodovala v letu 1998 pri hoji po gozdu. Ugotovilo je, da za poškodbo pri delu ni dejanske podlage. Ostale dokazne predloge je zavrnilo in to z obrazložitvijo, da je že iz dokumentacije razvidno, da je vzrok telesne okvare bolezen.(4) Zaključki sodišča prve stopnje, ki naj bi izhajali iz dokumentacije v spisu, so glede vzroka telesne okvare protislovni.

12. Tožnica je tožbeni zahtevek gradila predvsem na tem, da je pri njej podana poklicna bolezen. Izpodbijana sodba pa o tem sploh nima razlogov. Sodišče prve stopnje sodbe glede zatrjevane poklicne bolezni ni z ničemer obrazložilo, zato je objektivno ni mogoče niti preizkusiti.

13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 355. členom ZPP ugodilo pritožbi in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje, saj ne more samo dopolniti postopka, oziroma odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti.

14. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem sojenju ugotoviti, ali je vzrok telesne okvare poklicna bolezen, kot to zatrjuje tožnica. V ta namen bo moralo v dopolnjenem dokaznem postopku vpogledati, prebrati in dokazno oceniti vse listine v sodnem in upravnem spisu, vključno z delovno dokumentacijo, zaslišati tožnico in izvesti še druge dokaze za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja. To, da je bila tožnica v I. kategorijo invalidnosti razvrščena zaradi posledic bolezni, samo po sebi ne pomeni, da je tudi vzrok telesne okvare bolezen. Vzrok telesne okvare je lahko tudi drugačen in je predmet tega postopka. Šele glede na v navedeni smeri ugotovljeno dejansko stanje bo mogoče presoditi vzrok tožničine telesne okvare, in glede na to presoditi pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca.

15. Pritožbeno sodišče je ob razveljavitvi sodbe razveljavilo tudi sklep o stroških postopka na prvi stopnji (II. točka izreka) in odločitev o njih, skupaj z odločitvijo o stroških pritožbe pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo o stroških postopka odločalo na podlagi uspeha v sporu (154. člen ZPP).

(1) Predlog za priznanje pravice do invalidnine je bil vložen 29. 5. 2013. (2) Tudi po 2. alineji 1. odstavka 144. člena ZPIZ-1 je pravico do invalidnine za telesno okvaro zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, ob drugih izpolnjenih pogojih, zavarovanec pridobil le, če je znašala telesna okvara 50 %.

(3) Po 243. členu ZPP sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga.

(4) Sodišče načeloma ne sme zavrniti izvedbe dokaza z vnaprejšnjo dokazno oceno.