Jedro

Nova odločba o stikih se lahko izda, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka, pri čemer mora biti v primeru, ko so stiki urejeni s pravnomočno sodno odločbo (kar vključuje tudi sodno poravnavo), ta sprememba okoliščin še posebej bistvena in pravno pomembna. Pravnomočno določena preživnina se lahko spremeni le, če so se od trenutka določitve preživnine bistveno spremenile potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Udeleženca postopka sta starša mladoletnega A. A., starega 7 let, ki sta leta 2022 sklenila sodno poravnavo, s katero sta otroka zaupala v varstvo in vzgojo materi, določila stike in preživnino. Približno 9 mesecev pozneje je predlagateljica (v nadaljevanju tudi: mati) vložila predlog za spremembo sodne poravnave, s katero je predlagala zmanjšanje stikov (mdr. namesto šestkrat mesečno na le dvakrat mesečno) ter zvišanje preživnine od prvotno določene 200 EUR na 600 EUR.

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog v celoti zavrnilo. Nosilna razloga sta dva: 1) Zmanjšanje stikov otroku ne bi bilo v korist. 2) Predlagateljica ni izkazala, da bi se okoliščine, ki vplivajo na odmero preživnine, od njene prve določitve bistveno spremenile.

3.Zoper sklep se pritožuje predlagateljica in med drugim navaja, da je nasprotni udeleženec kršil režim stikov, saj jih je večkrat odpovedal, sodišče prve stopnje pa je njegovim opravičilom nekritično sledilo. Zdi se, da ni razumelo navedb predlagateljice o reduciranju stikov na tisto, kar se dejansko izvaja. Otrok očeta na dan stika čaka pred hišo in če očeta ne bo, ga je treba tolažiti. V zvezi s preživnino izpostavlja, razliko v plači obeh staršev in navaja, da je večji del bremena preživljanja na njej, kljub nižji plači.

4.Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje za svojo odločitev navedlo obširne, preverljive in pravilne razloge, s katerimi pa se pritožba vsebinsko niti ne sooči, temveč le ponavlja navedbe, ki jih je predlagateljica podala že v postopku na prvi stopnji in na katere je sodišče prve stopnje že odgovorilo.

7.Pritožba spregleda ali očitno ne razume bistva, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa: Nova odločba o stikih se lahko izda, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka, pri čemer mora biti v primeru, ko so stiki urejeni s pravnomočno sodno odločbo (kar vključuje tudi sodno poravnavo), ta sprememba okoliščin še posebej bistvena in pravno pomembna (osmi odstavek 141. člena Družinskega zakonika1). Pravnomočno določena preživnina se lahko spremeni le, če so se od trenutka določitve preživnine bistveno spremenile potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (prvi odstavek 197. člena DZ).

8.Sodišče prve stopnje je s pomočjo mnenja CSD ugotovilo, da omejevanje oziroma oženje stikov otroku ne bi bilo v korist, temveč nasprotno, otrok bi bil na slabšem, saj je njegov dober odnos z očetom pozitiven vir in varovalni dejavnik v otrokovem nadaljnjem razvoju. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo (13. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da po sklenitvi sodne poravnave v letu 2022 ni prišlo do nobene odločilne spremembe, ki bi terjala drugačno ureditev stikov. Teh razlogov pritožnica vsebinsko ne napada, temveč le ponavlja navedbe, ki jih je že podala na prvi stopnji, kdaj in kolikokrat naj bi oče domnevno neupravičeno odpovedal stike,2 in sodišču pavšalno očita, da naj bi nekritično sprejelo opravičila nasprotnega udeleženca.

9.Edina smiselna navedba v zvezi s stiki je, da se otrok stikov veseli in očeta čaka, nakar je razočaran, če je stik odpovedan. Vendar pa tudi ta navedba (ki ni podkrepljena z nobenim dokazom) ne more pretehtati nad razlogi sodišča prve stopnje, da omejevanje stikov otroku ni v korist. Po drugi strani je nelogično in nekonsistentno, da se pritožnica sklicuje na to, da se otrok stikov z očetom veseli, hkrati pa bi jih želela drastično omejiti.

10.Tudi v zvezi s preživnino se pritožba vsebinsko ne sooči z razlogi sodišča prve stopnje (bistveni je, da so se od sklenitve sodne poravnave prihodki obeh staršev približno enako povišali in da se ni v ničemer porušilo vrednostno ravnovesje med njunimi prihodki - 16. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ponavljanje, da imata udeleženca različno visoke dohodke (česar sodišče prve stopnje ni spregledalo), k uspehu pritožbe ne more pripomoči. Navedbe o ceni vrtca so nerelevantne, saj A. A. sedaj obiskuje osnovno šolo.

11.Očitno neutemeljene so tudi navedbe, da je bila sodna poravnava v škodo predlagateljice, da je sodišče ne bi smelo dopustiti in da bi jo bilo treba spremeniti. Poleg razlogov iz prvega odstavka 197. člena DZ je mogoče pravnomočno sodno poravnavo izpodbijati oziroma "spremeniti" le z izrednim pravnim sredstvom - tožbo za razveljavitev sodne poravnave (392. do 393. člen Zakona o pravdnem postopku3 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku4).

12.V zvezi s preživnino zatrjevane kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP so zgolj navržene, navedbe, da je "sklep nesklepčen," pa pravno nesmiselne, saj je nesklepčna lahko le tožba oziroma druga vloga ali sklop navedb stranke, ne pa tudi sodna odločba.

13.Glede na vse povedano in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ.

2Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo teh odpovedi v letu 2022 (ko je bila epidemija korone) devet, v letu 2023 pet in v letu 2024 tri (9. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

3Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

4Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.