Jedro

Mirovanje postopka je zastoj v sporu, do katerega pride le po volji strank, v smislu 209. člena ZPP tudi tedaj, če se nobena od strank ni udeležila razpisanega naroka za glavno obravnavo. Ker pa vročitev vabila toženki ni izkazana, kot je protispisno ugotovilo sodišče prve stopnje, je podana absolutna bistvena kršitev po 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, zato je bilo potrebno izpodbijani sklep o mirovanju postopka razveljaviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da postopek v socialnem sporu miruje od 13.4.2001 dalje, ker nobena od strank ni prišla na narok za glavno obravnavo. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo. Meni, da je nedopusten in nezakonit, ker se zadeve v socialnih sporih ne rešujejo tako, kot bi se morale, da je lažje izdati sklep z izpodbijano vsebino kot o zadevi odločiti avtoritativno itd.. Po vsebini torej graja postopek pred prvostopenjskim sodiščem in izraža nezaupanje v sodniško delo. Pritožba je utemeljena. Mirovanje postopka je zastoj v sporu, do katerega dejansko pride le po volji strank. Za implicitno izraženo voljo strank v smislu 1. odst. 209. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP) šteje tudi odsotnost obeh strank z glavne obravnave oz. naroka, vendar le pod pogojem, da sta bili nanjo v redu vabljeni. V nasprotnem primeru, ko vročitev vabila na narok ni izkazana, sodišče ne sme postopati po 1. odst. 209. člena ZPP, ker s tem strankam odvzame možnost obravnavanja pred sodiščem, kar pomenin absolutno bistveno kršitev iz 8. tč. 2. odst. 339. člena istega zakona, do kakršne je prišlo v konkretni zadevi in na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Iz listin sodnega spisa namreč določno izhaja, da nobeden od poskusov vročitve sodnih pisanj tožniku ni bil uspešen, niti preko sodnega kurirja Okrajnega sodišča v ..., ki 24.8.2000 naslovnika ni našel, ker naj bi se po informacijah stanujočih preselil (list. št. 12 in 13 v sodnem spisu). Kljub temu je bilo vabilo na prvi narok za glavno obravnavo ponovno naslovljeno na naslov, s katerega naj bi se tožnik odselil. Na samem naroku za glavno obravnavo je tako protispisno ugotovljeno (list. št. 18 v sodnem spisu - vrnjena pošiljka), da sta vabili izkazani in v odsotnosti obeh strank na podlagi 209. člena ZPP izdan sklep o mirovanju postopka, čeprav za takšno sodno odločbo niso izpolnjeni predpisani pogoji. Zaradi navedene procesne kršitve je bilo potrebno pritožbi tožnika ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti. Obvestilo sodnega vročevalca, da naj bi se tožnik preselil, bo sodišče lahko preizkusilo bodisi tako, da bo pri pristojnem upravnem organu opravilo poizvedbe o eventualni spremembi stalnega prebivališča in s tem naslova bivanja oz. bo v primeru, če do uradne spremembe prebivališča ni prišlo, postopalo po 145. členu ZPP. Šele ko bo vročitev vabila za glavno obravnavo opravljena v skladu z določbami ZPP, bo ob morebitni nadaljnji neaktivnosti ene ali druge oz. obeh strank mogoče ponovno postopati po določbah procesnega zakona o zastoju v sporu, v nasprotnem primeru pa zadevo obravnavati po vsebini.