Jedro

Oprava diagnostike, potrebne za ugotovitev, ali zavračanje zdravljenja predstavlja ogrožanje zdravja oziroma življenja v smislu prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, lahko pomeni kvečjemu podlago za postopanje po prvem odstavku 63. člena ZDZdr.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zadržani zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... za čas do 2. 12. 2019. V utemeljitev svoje odločitve je sodišče prve stopnje obrazložilo, da gre pri zadržanem za psihotično motnjo, ki se je razvila hitro in je hujše oblike. Glede na to, da se je pri 66-letnem zadržanem pojavila prvič, da gre za netipično klinično sliko, je razlog za zagon duševne motnje lahko tudi organski (možnost obstoja tumorja ali vnetnega procesa v možganovini). Izpostavilo je, da se slednje lahko ugotovi zgolj z ustrezno diagnostiko, zadržani pa odklanja zdravljenje, ki obsega tudi diagnostiko, s katero bi se morebitni organski vzrok ugotovil. Zato je zaključilo, da v posledici duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja, zadržani huje ogroža svoje zdravje in življenje. Za zadržanje se je odločilo, ker je ugotovilo, da vzrokov ogrožanja zaradi odklonilnega odnosa zadržanega do terapije in odsotnosti uvida v potrebo po zdravljenju ni mogoče odpraviti z drugimi oblikami pomoči, temveč le z zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Odločilo je še, da je zdravljenje nujno v dobi do šestih tednov, šteto od sprejema zadržanega, upoštevaje prilagoditev in optimiziranje psihiatrične terapije ter opravo diagnostike zaradi možnega organskega ozadja psihotičnega procesa.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil odvetnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice, zlasti v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave) kot ene od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pa tudi pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (51. člen Ustave). V določenih primerih je takšen poseg nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb (zaradi njihovega ogrožanja življenja ali povzročanja hude škodo), bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki (nujno) potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja le pod pogoji, ki jih določa zakon, z omejitvijo trajanja na najkrajši možen čas. Sprejem na zdravljenje brez privolitve se opravi na podlagi sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, ali v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni posebni z zakonom določeni pogoji.

Prvi odstavek 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) določa naslednje pogoje, pod katerimi je dopustno zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Vsi pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno.

5. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je prvostopno sodišče preuranjeno zaključilo, da so izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve. Zaključek, da zadržani huje ogroža svoje zdravje in življenje je namreč sprejelo (zgolj) na podlagi dejstva, da se zadržani noče podvreči diagnostiki, s katero bi se lahko ugotovilo, kaj je vzrok psihotične motnje. Oprava diagnostike, potrebne za ugotovitev, ali zavračanje zdravljenja predstavlja ogrožanje zdravja oziroma življenja v smislu prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, pa lahko pomeni kvečjemu podlago za postopanje po prvem odstavku 63. člena ZDZdr1. Povedano še drugače. Šele na podlagi nadaljnjih medicinskih preiskav bo moč ugotoviti, ali je vzrok psihotične motnje organski. In šele v kolikor bo ugotovljeno, da organski vzrok obstoji, ter nadalje, da je potrebno zdravljenje, se bo moč opredeliti o potrebnosti razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom.

6. Pritožbi je bilo potrebno ugoditi, ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, ugotovljene pomanjkljivosti pa pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti. Z ugotavljanjem dejstev, do katerih se prvo sodišče sploh ni opredelilo, bi namreč stranke prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja. Izpodbijani sklep je bilo zato potrebno razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 355. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v tem postopku uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr in prvim odstavkom 1. člena ZNP-1).

7. V novem postopku, v okviru katerega bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o sprejemu brez privolitve v nujnih primerih, bo najprej potrebno ugotoviti, ali organski vzrok za psihotično motnjo sploh obstoji. V kolikor so bile v vmesnem času relevantne medicinske preiskave že opravljene, začasne odredbe za opravo nadaljnjih medicinskih preiskav po prvem odstavku 63. člena ZDZdr ni potrebno izdajati.

8. Če bo ugotovljeno, da organski vzrok obstoji in da je zdravljenje organskega vzroka psihotične motnje potrebno, bo moralo sodišče prve stopnje skrbneje kot v tokratnem sojenju presoditi, ali in katero zdravljenje zadržani odklanja. Povsem na mestu je v tem kontekstu pritožbeni pomislek, da zadržanemu v tokratnem postopku sploh ni bilo primerno pojasnjeno tveganje opustitve zdravljenja2 (primerjaj drugi odstavek 36. člena ZDZdr).

9. V kolikor bo ugotovljeno, da zadržani odklanja potrebno zdravljenje, bo moralo sodišče prve stopnje še oceniti, ali in kakšna stopnja ogrožanja obstoji zaradi konkretnega ravnanja zadržanega ter s kakšnimi oblikami pomoči jo je mogoče odvrniti.

10. Zaradi ugotovitve konkretnih pravno relevantnih dejstev, ki lahko utemeljujejo poseg v ustavno zavarovane pravice zadržanega, bo potrebno v zgoraj nakazani smeri dopolniti dokazni postopek vsaj s pribavo izvidov nadaljnjih medicinskih preiskav, zaslišanjem zadržanega, lečečega psihiatra in izvedenca, ki se bo moral opredeliti (tudi) do nadaljnjih izvidov, ter najbližje osebe, ki do sedaj še ni bila zaslišana.

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 3 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo zavrže. 1 Prvi odstavek 63. člena ZDZdr predpisuje, da lahko sodišče z začasno odredbo odloči, da oseba ostane na opazovanju v oddelku pod posebnim nadzorom največ dva dni od dneva izdaje začasne odredbe, če ob obisku presodi, da je za ugotovitev, ali so podani razlogi za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave. 2 Pritožba trdi, da zadržani niti s sumom, da je lahko vzrok za njegovo obnašanje organski, niti s potrebnostjo oprave medicinskih preiskav izven psihiatrične bolnišnice, ni bil seznanjen, ker je bila potrebnost dodatnega diagnosticiranja zaradi organskega vzroka izpostavljena šele ob zaslišanju izvedenca.