Jedro

Tožena stranka je z vložitvijo predloga za izvršbo in s svojim nasprotovanjem ugovoru tretjega, ki ga je v izvršilnem postopku vložila tožeča stranka, tožeči stranki dala povod za tožbo. Ob upoštevanju navedenega, in ker je tožena stranka umaknila predlog za izvršbo, je pravilna odločitev sodišča, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek. Toženi stranki je naložilo, naj povrne tožeči stranki 938,08 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

2. Zoper del sklepa o stroških se pritožuje tožena stranka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je tožeča stranka s tožbo zahtevala ugotovitev nedopustnosti izvršbe, tožena stranka pa tega zahtevka že po naravi stvari ni mogla izpolniti, saj gre za ugotovitveni zahtevek. Tožeča stranka bi lahko dosegla tisto, kar je zahtevala z ugotovitvenim zahtevkom, le z izdajo sodbe. Ne glede na to, da je tožena stranka umaknila predlog za izvršbo, to ne pomeni, da izvršba ne bi bila dopustna. Zato umik predloga za izvršbo ne pomeni izpolnitve tožbenega zahtevka. Tožena stranka ni dala povoda za tožbo, niti ne more nositi krivde, ker tožeča stranka ni bila vknjižena kot lastnica nepremičnine v zemljiški knjigi. Ko je tožena stranka vložila predlog za izvršbo leta 2006, stanje zemljiške knjige ni izkazovalo lastninske pravice tožeče stranke. Tožeča stranka je predlog za vpis lastninske pravice vložila šele 20. 11. 2008. Tožena stranka je verjela, da ima močnejšo pravico, vendar se je sodna praksa spremenila in sprejela stališče, da je nevpisana lastninska pravica na podlagi priposestvovanja ovira za kasnejšo izvršbo. Tožena stranka v času ugovora ni mogla preveriti niti ugotavljati pogojev za priposestvovanje. Tožena stranka je predlog za izvršbo umaknila zaradi spremenjene sodne prakse in dejstva, da je tožeča stranka uspela vpisati lastninsko pravico v zemljiškoknjižnem postopku. Krivdo in nastale stroške bi zato skladno z načelom pravičnosti vsaj delno morala nositi tudi tožeča stranka.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta tožnika umaknila tožbo takoj, ko je toženka izpolnila zahtevek in je zato naložilo povrnitev njunih pravdnih stroškov toženi stranki (158. člen Zakona o pravdnem postopku (1)). Ta v pritožbi trdi, da zahtevka ni izpolnila, saj ga glede na njegovo ugotovitveno naravo niti ni mogla, da ni dala povoda za tožbo in da mora nositi krivdo tožeča stranka, saj ni bila vknjižena kot lastnica nepremičnine v zemljiško knjigo. Tožena stranka še navaja, da je predlog za varstvo umaknila zaradi spremenjene sodne prakse glede tolmačenja drugega odstavka 34. člena Stvarnopravnega zakonika (2) in naknadne vknjižbe tožeče stranke kot lastnice sporne nepremičnine v zemljiško knjigo. Take pritožbene navedbe po oceni pritožbenega sodišča niso utemeljene.

6. Tožena stranka je z vložitvijo predloga za izvršbo in s svojim nasprotovanjem ugovoru tretjega, ki ga je v izvršilnem postopku vložila tožeča stranka, tožeči stranki dala povod za tožbo. Tožeča stranka je namreč v tem pravdnem postopku vložila tožbo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe. Tožena stranka je kasneje svoj predlog za izvršbo umaknila. S takim procesnim dejanjem se je odrekla predlagani izvršbi. To se je izrazilo v sklepu o končanju izvršilnega postopka. Umik zahteve po pravnem varstvu odvzame učinek vsem pravnim dejanjem v postopku, saj zaradi učinka umika postanejo dejanja strank in sodišča brezpredmetna. Šteje se, da zahteva po pravnem varstvu sploh ni bila vložena (primerjaj četrti odstavek 188. člena v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (3)). Navedeno pomeni, da upnik svojega predloga za izvršbo ni opravičil oziroma se je odrekel presoji njegove utemeljenosti. Tožeča stranka, ki z ugovorom v izvršilnem postopku ni uspela, je tako tožbo upravičeno vložila. Tožena stranka pa je s svojim postopanjem dala povod za tožbo.

7. Odločitev sodišča, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške, je tako po oceni pritožbenega sodišča pravilna. Uveljavljani pritožbeni razlogi pa niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Uradni list RS št. 45/2008, ZPP

(2) Uradni list RS št. 87/2002, SPZ

(3) Uradni list RS št. 51/1998 in naslednji, ZIZ