Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilen zaključek, da pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče razvezati zgolj ob ugotovitvi preživljančevega odklanjanja izpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani zavezancev, brez ugotovitve, da je preživljanec odklanjal tudi izpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani tretjih oseb, k čemur sta bila preživljalca prav tako zavezana s pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilen zaključek, da pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče razvezati zgolj ob ugotovitvi preživljančevega odklanjanja izpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani zavezancev, brez ugotovitve, da je preživljanec odklanjal tudi izpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani tretjih oseb, k čemur sta bila preživljalca prav tako zavezana s pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjene v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 131/17 dne 16. 2. 2017 med tožnikom A. A. kot preživljancem ter toženima strankama B. B. in C. C. kot preživljalcema ter naj odredi izbris vknjižbe prepovedi odtujitve pri parceli št. 2016/1 in 367 k.o. ... v korist toženih strank ter vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek, da sta toženca dolžna tožniku izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri prej navedenih nepremičninah izbrisala prepoved odtujitve v korist tožencev ter se bo vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje, ker bo sicer takšno listino nadomestila sodba.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožnik je zoper sodbo drugostopenjskega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: - ali se pogodba o dosmrtnem preživljanju lahko razveže, ker so odnosi med pogodbenimi strankami skrhani do te mere, da bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, da bi eno izmed pogodbenih strank silili v ohranjanje takšnega pogodbenega razmerja, čeprav z drugo pogodbeno stranko ne živi skupaj in - ali je materialno pravno pravilen zaključek sodišča prve in druge stopnje, da pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče razvezati zgolj ob ugotovitvi preživljančevega odklanjanja izpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani zavezancev, brez ugotovitve, da je preživljanec odklanjal tudi izpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani tretjih oseb, k čemur sta bila preživljanca (opomba Vrhovnega sodišča: pravilno preživljalca) prav tako zavezana s pogodbo o dosmrtnem preživljanju.

4. V predlogu tožnik navaja, da o prvem pravnem vprašanju prakse Vrhovnega sodišča še ni. Sam ocenjuje, da če so odnosi med pogodbenimi strankami tako skrhani, da je med njimi hud in globok in razdor, ki omaje medsebojno zaupanje do te mere, da trajno in nepopravljivo onemogoča izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, da se eno pogodbeno stranko sili v ohranitev takšnega pogodbenega razmerja, pa četudi z drugo pogodbeno stranko ne živi skupaj. Določba drugega odstavka 561. člena Obligacijskega zakona ne zahteva, da mora pogodbena stranka, ki zahteva razvezo, dokazati, da je ravno druga pogodbena stranka kriva za neznosnost skupnega življenja, kar je logično, saj nečloveških odnosov ni vedno mogoče tako razmejiti, da bi bila ugotovljena pretežna ali izključna krivda katere od pogodbenih strank, pač pa gre za preplet razlogov na straneh obeh pogodbenih strank, ti razlogi pa lahko pripeljejo do hudega in globokega razdora, ki trajno in nepopravljivo onemogoča izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. V takem primeru je po njegovem prepričanju v skladu z načelom vestnosti in poštenja, da lahko razvezo zahteva tudi pogodbena stranka, ki ne živi z drugo pogodbeno stranko, saj lahko izpolnjevanje pogodbe na silo pomeni enako breme, kot če bi pogodbeni stranki živeli skupaj. Tudi glede drugega predlaganega vprašanja prakse Vrhovnega sodišča še ni. Odgovor nanj bi bil pomemben za zagotovitev pravne varnosti in razvoj prava preko sodne prakse. Tožnikovo stališče je , da če imajo preživljalci dolžnost v primeru nemožnosti osebnega izvrševanja pogodbenih obveznosti zagotoviti to preko tretjih oseb, mora sodišče pri presoji, ali bo pogodbo o dosmrtnem preživljanju razvezalo, presoditi tudi, ali je preživljalec, ki ni mogel osebno izpolnjevati pogodbene obveznosti te poskušal izpolnjevati preko tretje osebe. Šele če preživljanec to zavrača, je mogoč zaključek, da je sam kriv za neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti preživljalca.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so izpolnjeni glede drugega predlaganega vprašanja. Zato je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo le v tem obsegu.