Jedro

Določba 356. člena ZPP pritožbeno sodišče pooblašča, da po svojem preudarku zadevo vrne v novo sojenje pred spremenjen (drug) senat. To pa ne pomeni, da je odločitev povsem arbitrarna, marveč morajo biti za to podani utemeljeni razlogi v okviru zakonitega pooblastila. Tak razlog je v konkretnem primeru podan v tem, da se v prejšnjem postopku prvo sodišče ni držalo napotil pritožbenega sodiča v skladu s 362. čl. ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugega sodnika.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi sodišče ugotovilo, da je toženec motil tožnico v njeni posesti s tem, da je dne 24.4.1998 iz nedograjene hiše, stoječe na parceli št. 13, vl.št. 19 k.o. odnesel drva; nadalje, da je ta drva dolžan prinesti nazaj in da se mu v bodoče prepoveduje vsako podobno motilno dejanje. Sodišče je še odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Proti sklepu se po svojem pooblaščencu pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj napadeni sklep spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnica navaja, da se ob vseh storjenih kršitvah postopka izpodbijangea sklepa sploh ne da preizkusiti. Pritožnica se čudi stališču prvega sodišča, ko ugotavlja, da naj bi bila tožnica v posesti vseh predmetov v hiši, samo drv ne. Dalje navaja, da toženec samega dejanja niti ne zanika, vendar pa se sklicuje na samopomoč. Izpodbijani sklep, tako dalje pritožnica, naj ne bi vseboval razlogov oziroma pravnega temelja, na podlagi katerega naj bi toženec postal lastnik drv. Sodišče pa naj bi po pritožničinem mnenju tudi povsem prezrlo posestno varstvo dedičev. Status dediča po pokojni materi pa ima tožnica in ne toženec. Po 73. členu ZTLR pa vse pravice preidejo na dediča, zaradi česar je tožnica ob materini smrti postala posestnica. Naposled pa pritožnica napada še izrek o stroških postopka, saj meni, da je z večjim delom zahtevka uspela ter bi moral toženec nositi vse stroške postopka.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V tej zadevi je sodišče že večkrat odločalo. Odprto je ostalo le še vprašanje glede zahtevka v zvezi s spornimi drvi. Ta del zahtevka je prvo sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo že v drugo. V prejšnjem postopku je pritožbeno sodišče v skladu z določilom 362. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP prvemu sodišču naložilo, naj odpravi bistveno kršitev postopka (razlogi glede dejstva, da tožnica ni imela soposesti drv v sklepu niso bili jasni, navedeni pa so si bili med seboj v nasprotju), nadalje je bilo prvemu sodišču naloženo, naj zanesljivo ugotovi, ali je tožnica imela soposest nad spornimi drvi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvo sodišče v ponovljenem postopku ni ravnalo v skladu z navedenim napotilom, čeprav bi bilo v skladu s prvim odstavkom 362. člena ZPP to dolžno storiti. Ob preizkusu pritožbenih navedb se tako pokaže, da je tudi izpodbijani sklep še vedno obremenjen z bistveno kršitvijo postopka iz 14. točka 339/2 čl. ZPP. Razlogi glede vprašanja posesti nad spornimi drvi so si namreč med seboj v nasprotju. Po eni strani prvo sodišče ugotavlja, da je tožnica imela dostop do drv, po drugi strani pa zaključuje, da tožnica le-teh ni imela v posesti. Izpodbijani sklep nadalje ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Odločilna dejstva so namreč vsa tista, ki so pravno upoštevna. Slednje pa je odvisno od pravnih pravil, ki jih je glede na življenjski dogodek potrebno uporabiti pri razreševanju spornega razmerja in na katera ta pravna pravila navezujejo pravne posledice. Glede na to, da je bila do smrti posestnica drv tožničina mati, pritožba utemeljeno opozarja, da je prvo sodišče popolnoma prezrlo pravno pravilo o posestnem varstvu dedičev (73. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR. Če je bila pokojnica lastnica drv, potem bi tožnica kot njena dedinja postala posestnica v trenutku pokojničine smrti. Razen tega tožnica v pravdi trdi, da je ves čas imela ključe hiše in ob prihodu v Slovenijo izvršila tudi neposredno posest na vseh podedovanih stvareh. Ker prvo sodišče glede tega ni navedlo nikakršnih razlogov, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti. Ker prvo sodišče v prejšnjem postopku, kot že rečeno, ni upoštevalo napotil pritožbenega sodišča, je le-to zadevo vrnilo v novo odločanje pred drugega sodnika (356. člen ZPP).

Izrek o stroških deli usodo glavne stvari.

V ponovljenem postopku naj prvo sodišče odpravi omenjeno procesno kršitev ter dokončno razišče dejstva, od katerih je odvisen odgovor na vprašanje, ali je imela tožnica nad spornimi dejstvi posest ali ne. Na tem mestu pritožbeno sodišče vnovič opozarja na določilo 73. člena ZTLR, ki sodišču v obravnavani zadevi nalaga ugotovitev dejstev, od katerih je odvisna uporaba navedenega pravila. Šele po tako opravljenem postopku bo moč odločiti tako o ugotovitvenem kot o restitucijskem in prepovednem zahtevku. Ob tem velja poudariti, da je odločitev o restitucijskem zahtevku odvisna tudi od tega, ali je le-ta sploh še možna oziroma ali je podan ekonomski interes tožeče stranke ali za kakšna drva gre ali še obstajajo.