Jedro

Toženec je s sedaj polnoletno hčerko med pritožbenim postopkom sklenil sporazum o preživnini, v katerem je zajet dogovor o preživnini za celotno vtoževano obdobje. Sporazum je zapisan v obliki notarskega zapisa in vsebuje klavzulo o neposredni izvršljivosti. Za preživnino, ki je bila predmet izpodbijane sodbe, tako že obstaja izvršilni naslov (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Ker ima izvršljiv notarski zapis enake učinke kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, je toženec dolžan iz naslova preživnine za hčerko A. A. plačevati z notarskim zapisom z dnem 6. 5. 2019 dogovorjeno obveznost. S polnoletnostjo hčerke pravdnih strank je po zakonu nanjo prešla pravica terjati starša, da jo (dokler se redno šola, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti - drugi odstavek 123. člena ZZZDR) preživljata, tožnica pa je s polnoletnostjo hčerke izgubila upravičenje za njeno zastopanje in s tem tudi za prejemanje ter izterjavo preživnine zanjo. Tožnica lahko uveljavlja od toženca le tisto, kar je na račun preživnine za hčerko v preteklosti plačala namesto njega (verzijski zahtevek). Odločitev kateri pravdni stranki se zaupa v varstvo in vzgojo hči A. A., pa je glede na njeno polnoletnost brezpredmetna. To pomeni, da pravnega interesa za pritožbo v tej zadevi toženec nima več, zato je treba pritožbo kot nedovoljeno zavreči (četrti odstavek 343. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je 5. 12. 2018 izdalo sodbo, s katero je mld. A. A., roj. ... 2001, zaupalo v vzgojo, varstvo in oskrbo tožnici ter odločilo, da stiki med tožencem in mld. hčerko potekajo po njunem medsebojnem dogovoru in da je toženec dolžan za preživljanje hčerke od 1. 12. 2018 dalje plačevati mesečno preživnino 330,00 EUR, za obdobje od 28. 11. 2017 do 30. 11. 2018 pa je dolžan plačati preživnino 2.487,00 EUR, vse na osebni račun tožnice. Toženčev zahtevek po nasprotni tožbi je v celoti zavrnilo ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Pritožil se je toženec, uveljavljal je vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagal, naj višje sodišče zavrne tožbeni zahtevek tožnice, ugodi pa njegovemu zahtevku po nasprotni tožbi, torej dodeli hčerko v vzgojo in varstvo njemu, tožnici pa naloži plačevanje preživnine; podredno je višjemu sodišču predlagal, naj razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila, predlagala je njeno zavrnitev in priglasila je stroške z odgovorom na pritožbo.

4. Dne 7. 5. 2019 je A. A. na sodišče poslala izjavo, v kateri navaja, da po dopolnitvi polnoletnosti prevzema pravdo in kot tožeča stranka umika tožbo in pojasnjuje, da je s tožencem o predmetu tožbe sklenila sporazum o preživnini v notarskem zapisu SV 000/19 z dne 6. 5. 2019. Sporazum predstavlja izvensodno poravnavo o celotnem predmetu pravde - preživninski obveznosti njenega očeta za čas od 28. 11. 2017 dalje, saj odločitev sodišča o vzgoji in varstvu ter stikih zaradi njene polnoletnosti ni več potrebna. Izjavi prilaga notarski zapis.

5. Pritožba ni dovoljena.

6. Časovne meje pravnomočnosti se vežejo na dan zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje1, to je v konkretnem primeru na dan 5. 12. 2018, ko hči pravdnih strank še ni bila polnoletna. V postopku na prvi stopnji A. A. ni sodelovala kot stranka. To možnost, ki ji jo daje 409. člen ZPP, je izrecno odklonila (zapisnik o njenem razgovoru na CSD, list. št. 13 spisa). Stranki tega postopka sta zato le njena starša. Že zato izjave o umiku tožbe ni mogoče upoštevati. Sicer pa se tožba lahko umakne le do konca glavne obravnave (drugi odstavek 188. člena ZPP2).

7. Glede na k izjavi o umiku tožbe priložen notarski zapis, pa se je pritožbenemu sodišču postavilo vprašanje obstoja pravnega interesa za pritožbo. Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o pritožbi, obstajati mora vse do odločanja o pritožbi in pritožbeno sodišče na obstoj pravnega interesa pazi po uradni dolžnosti.3 Pravni interes za pritožbo je podan, če bi ugoditev pritožbi pritožniku prinesla konkretno in neposredno pravno korist. 8. Toženec je s sedaj polnoletno hčerko med pritožbenim postopkom sklenil sporazum o preživnini, v katerem je zajet dogovor o preživnini za celotno vtoževano obdobje. Sporazum je zapisan v obliki notarskega zapisa in vsebuje klavzulo o neposredni izvršljivosti. Za preživnino, ki je bila predmet izpodbijane sodbe, tako že obstaja izvršilni naslov (2. točka drugega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Ker ima izvršljiv notarski zapis enake učinke kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava4, je toženec dolžan iz naslova preživnine za hčerko A. A. plačevati z notarskim zapisom z dnem 6. 5. 2019 dogovorjeno obveznost. S polnoletnostjo hčerke pravdnih strank je po zakonu nanjo prešla pravica terjati starša, da jo (dokler se redno šola, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti - drugi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) preživljata, tožnica pa je s polnoletnostjo hčerke izgubila upravičenje za njeno zastopanje in s tem tudi za prejemanje ter izterjavo preživnine zanjo.5 Tožnica lahko uveljavlja od toženca le tisto, kar je na račun preživnine za hčerko v preteklosti plačala namesto njega (verzijski zahtevek). Odločitev kateri pravdni stranki se zaupa v varstvo in vzgojo hči A. A., pa je glede na njeno polnoletnost brezpredmetna. To pomeni, da pravnega interesa za pritožbo v tej zadevi toženec nima več, zato je treba pritožbo kot nedovoljeno zavreči (četrti odstavek 343. člena ZPP).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. V sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP). Ker je postopek tekel zaradi ureditve razmerij med pravdnima strankama in njuno hčerko, ki je kmalu po vložitvi pritožbe6 in še pred vložitvijo tožničinega odgovora na pritožbo7 postala polnoletna, zato so bile navedbe obeh strank v pritožbenem postopku o tem, komu naj se zaupa v varstvo in vzgojo in o višini preživnine, brezpredmetne, je višje sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Gl. komentar dr. Aleša Galiča k 319. členu v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, izdal Uradni list, GV Založba leta 2009, stran 168 - 173. 2 Le tožbo za razvezo zakonske zveze lahko tožnik s privolitvijo toženca umakne dokler postopek ni pravnomočno končan - prvi odstavek 417. člena ZPP. 3 Gl. komentar Jana Zobca k 343. členu v v prvi opombi navedenem komentarju, str. 351 do 361. 4 Prim. odločbe VSRS II Ips 75/2006, II Ips 858/2006 in II Ips 479/2008. 5 Prim. odločbo VSL IV Cp 1750/2017. 6 Toženec je pritožbo vložil 10. 1. 2019. 7 Tožnica je odgovor na pritožbo vložila 6. 3. 2019.