Jedro

Toženka je prišla v zamudo za plačilo primernega mesečnega nadomestila zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine (145.c člen ZIKS) po prejemu konkretiziranega zahtevka za plačilo (drugi odstavek 299. člena OZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka Mestna občina ... dolžna tožnici M. M. B. plačati glavnico v znesku 742,87 EUR, tožnici M. B. glavnico v znesku 6.685,84 EUR, tožnici E. P. glavnico v znesku 6.685,84 EUR, tožnici R. M. G. glavnico v znesku 4.457,22 EUR, tožniku R. F. glavnico 4.457,22 EUR, tožniku J. (J.) F. glavnico v znesku 3.342,91 EUR, tožnici K. J. M. glavnico v znesku 1.485,74 EUR, tožnici E. A. M. – S. glavnico v znesku 1.485,74 EUR, tožnici J. K. M. – B. glavnico v znesku 1.485,74 EUR, tožnici D. K. M. glavnico v znesku 1.485,74 EUR, tožniku M. G. M. glavnico v znesku 1.485,74 EUR, tožniku J. S. M. glavnico v znesku 1.485,74 EUR, tožnici I. A. F. glavnico v znesku 1.114,30 EUR, tožniku N. F. glavnico v znesku 1.114,30 EUR, tožnici J. R. glavnico v znesku 1.114,30 EUR, tožnici O. L. F. glavnico v znesku 1.114,30 EUR, tožnici M. I. F. glavnico v znesku 1.114,30 EUR, tožnici A. E. F. glavnico v znesku 1.114,30 EUR, tožnici L. M. K. glavnico v znesku 742,87 EUR, tožniku T. M. glavnico v znesku 742,87 EUR, tožniku M. (M.) M. glavnico v znesku 742,87 EUR, tožnici A. (E.) M. – B. glavnico v znesku 742,87 EUR, tožniku M. M. glavnico v znesku 742,87 EUR, tožnici M. (M.) M. – Š. glavnico v znesku 371,44 EUR, tožniku M. (M.) M. glavnico v znesku 371,44 EUR, tožniku M. M. glavnico v znesku 371,44 EUR, tožniku P. M. glavnico v znesku 371,44 EUR, tožniku S. (E.) M. glavnico v znesku 371,44 EUR, tožniku D. M. glavnico v znesku 371,44 EUR, tožniku A. M. glavnico v znesku 371,44 EUR, tožniku F. M. glavnico v znesku 371,44 EUR, tožniku G. M. glavnico v znesku 371,44 EUR, tožnici M. (M.) M. glavnico v znesku 371,44 EUR, tožniku A. (A.) M. glavnico v znesku 371,44 EUR, tožnici M. M. glavnico v znesku 371,44 EUR, vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 5. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka). Višji obrestni zahtevek tožnikov je zavrnilo (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da je dolžna vsem tožnikom v roku 15 dni povrniti 6.793,20 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, torej od 27. 5. 2015 dalje, nadalje podrejeno, da zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov tečejo od vložitve tožbe, to je od 4. 7. 2014 dalje, nadalje podrejeno, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, s stroškovno posledico. Navaja, da so ugotovitve sodišča, da toženka tožbenim trditvam ni argumentirano ugovarjala, oziroma da se je z njimi smiselno strinjala, nepravilne oziroma v nasprotju s toženkinimi ugovori. Toženka se ni nikjer smiselno strinjala s tožbenimi trditvami oziroma višino zahtevka. V tožbi je izrecno navedla, da ni nikjer in tudi ne v nepravdnem postopku morebiti soglašala ali priznala, da naj bi morebitno nadomestilo – odškodnina znašalo toliko, kot navajajo tožniki in da je le navajala, da bi morebiti to lahko bilo nadomestilo, vendar pa s tem ni priznala višine kot pravilne in ni priznala zahtevkov. To pomeni, da je povsem argumentirano ugovarjala tožbenim navedbam. V odgovoru na tožbo je izrecno navedla, da meni, da bo o zadevi, torej o utemeljenosti tožbenega zahtevka moralo vendarle odločiti sodišče in ugotoviti utemeljenost zahtevka po višini. Sodišče je tako storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, in sicer po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitev sodišča o teku zakonskih zamudnih obresti od glavnic ni pravilna. Pritožnica meni, da je glede na dejstvo, da se v zadevah, ko se ugotavlja odškodnina oziroma nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe po drugem odstavku 72. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), odškodnina s strani sodišča ugotavlja na dan izdaje sodbe, pred tem višina odškodnine ni znana. Šele od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje lahko tečejo zakonske zamudne obresti. Iz previdnosti pa pritožnica podrejeno meni, da zakonske zamudne obresti v nobenem primeru ne morejo teči pred dnevom vložitve tožbe. Pred tem nikakor ni nastopila in ne dospelost ne zamuda s plačilom odškodnine, ne glede na dopis pooblaščenca tožnikov z dne 16. 4. 2014. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožnikom, ki so nanjo pravočasno podali odgovor in predlagajo zavrnitev pritožbe. Priglašajo stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka ni argumentirano (konkretizirano) ugovarjala višini primernega mesečnega nadomestila 1.302,52 EUR za vsak mesec neuporabe poslovnega prostora (145. c člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ZIKS).

6. Tožniki so v IV. točki tožbe glede višine primernega mesečnega nadomestila navajali, da je izvedenec Ž. že v okviru nepravdnega postopka, v katerem so bile udeležene vse stranke predmetnega pravdnega postopka, podal svojo oceno odškodnine, na njegovo oceno je toženka podala svoje pripombe, in sicer glede obdobja, za katerega naj se ta odškodnina obračuna. Toženka je v odgovoru na tožbo (list. št. 23) med drugim navedla, da je res, da je izvedenec Ž. v okviru nepravdnega postopka že izdelal izvedeniško mnenje, ki je predstavljalo oceno nadomestila zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine, da je dejstvo, da iz tega izvedeniškega mnenja izhaja, da je izvedenec povprečno višino mesečne neto najemnine pod posebnimi pogoji določil na znesek 9,677 EUR na m², oziroma skupaj na mesec 1.302,52 EUR in da je dejstvo, kar so v tožbi pojasnili tožniki, da je toženka v nepravdnem postopku podala pripombe na to izvedeniško mnenje, in sicer predvsem na časovno obdobje, za katerega je bilo izračunano nadomestilo. V nadaljevanju je toženka navedla, da bi moral izvedenec obračunavati nadomestilo od 5. 4. 2007 do 15. 7. 2012 ter da je treba izvedensko mnenje glede časovnega obdobja popraviti. Navedla je, da pravilen izračun znaša 51,33 meseca krat 1.302,52 EUR. Dodatno je toženka navedla še (kar pritožbeno ponavlja), da bi to morebiti lahko bilo nadomestilo, ki bi lahko pripadlo tožnikom, vendar pa s tem nikakor ne priznava tako višino kot pravilno, o utemeljenosti tožbenega zahtevka bo moralo odločiti sodišče. Tožniki so v pripravljalni vlogi z dne 14. 10. 2014 (druga stran list. št. 35) navedli, da glede izračuna primerne odškodnine med pravdnimi strankami ni razhajanj. Toženka pa je na to v prvi pripravljalni vlogi z dne 10. 11. 2014 (list. št. 38) odgovorila zgolj, da vztraja, da bo o utemeljenosti tožbenega zahtevka vendarle moralo odločiti sodišče ter ugotoviti, ali je višina zahtevka, kot ga zahtevajo tožniki, utemeljena.

7. Upoštevajoč navedeno je tudi po presoji višjega sodišča evidentno, da je toženka navedbe tožnikov zanikala (oziroma „nepriznala“) brez navajanja razlogov (drugi odstavek 214. člena ZPP). Pritožbeno ponovljene navedbe, da bo moralo o utemeljenosti zahtevka odločiti sodišče, se konkretno, ob upoštevanju celotnega, v 6. točki te sodbe izrecno navedenega konteksta, ne kvalificirajo kot razlogovano zanikanje dejstev in tudi ne kot smiselno zanikanje dejstev, kar je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje. Ne gre torej za vprašanje protispisnosti (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), kot to očita pritožba, samega očitka protispisnosti pa pritožba ne konkretizira.

8. Toženka pritožbeno vztraja, da so tožniki upravičeni do plačila zakonskih zamudnih obresti šele od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ker se šele takrat razsodi o višini odškodnine, kar pa ni pravilno. Zamudne obresti dolguje, ker je v zamudi z izpolnitvijo denarnega zahtevka. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka prišla v zamudo po prejemu konkretiziranega zahtevka za plačilo odškodnine (drugi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ), utemeljenost terjatve pa se je izkazala tekom postopka.(1) Sodišče prve stopnje se je do dopisa pooblaščenca tožnikov z dne 16. 4. 2014, naslovljenega na toženko, izčrpno in pravilno opredelilo v 13. in 14. točki obrazložitve, konkretneje pa samega dopisa, ki po svoji naravi predstavlja konkretizirano zahtevo za izpolnitev obveznosti, pritožnica ne izpodbija.

9. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije stroške, ki so ji z njeno vložitvijo nastali (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Odgovor na pritožbo, ki so ga podali tožniki, ni pripomogel k odločanju višjega sodišča, zato tožniki sami krijejo stroške, ki so jim pri tem nastali (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj 12. točko obrazložitve sodbe VSRS II Ips 354/2011 z dne 4. 9. 2014.