Up-553/03 - 6

18. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž., ki ju zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 195/02 z dne 20. 5. 2003 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1908/01 z dne 23. 5. 2002 in s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka na Ptuju, št. Pd 382/2000 z dne 28. 8. 2001 se ne sprejme.

2.Pritožnika sama nosita stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo zoper pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katero je to zavrnilo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka pritožnikov na plačilo zneska 1.087.069,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 28. 8. 1997 dalje iz naslova razlike neizplačanega dela osnovnih plač pokojnega sina. Pri tem je pritrdilo stališču nižjih sodišč, da potrdilo o premalo izplačani plači ne daje njenemu imetniku pravico zahtevati izplačilo njene vrednosti v denarju, temveč mu daje drugo premoženjsko pravico, to je pravico sodelovati v lastninskem preoblikovanju podjetja v višini vrednosti terjatve, kot iz njega izhaja.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča, po vsebini pa tudi zoper sodbi obeh nižjih sodišč, ki sta odločili v zadevi, vlagata pritožnika ustavno pritožbo. Menita, da je odločitev sodišča pristranska in v korist delodajalca, s čimer naj bi bila kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Menita, da sta Višje in Vrhovno sodišče, ki nista upoštevali vsebine pritožbe in revizije, kršili tudi 25. člen Ustave. Ob tem navajata, da sodišče dejstev v zvezi z znižanjem plač niti ni ugotavljalo, čeprav predpisi določajo natančen postopek. S trditvijo, da je sodna praksa v enakih primerih drugačna, kar izkazujeta s sklicevanjem na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi št. Pdp 469/99, uveljavljata kršitev 22. člena Ustave. Zatrjujeta kršitvi 49. in 66. člena Ustave. Predlagata razveljavitev izpodbijanih sodb in priglašata stroške v zvezi z ustavno pritožbo po Odvetniški tarifi.

B.

3.Z navedbami, da so sodišča nepravilno uporabila zakonske predpise in napačno štela, da so bile plače pri delodajalcu zakonito znižane, očitata pritožnika sodiščem zmotno uporabo materialnega prava oziroma nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja. Z očitki takšne narave pa pred Ustavnim sodiščem ne moreta uspeti. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednih sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnika nista izkazala. Odločitev sodišča v korist ene stranke namreč še ne pomeni, da je odločalo pristransko, in ne more utemeljiti očitkov pritožnikov o kršitvi prvega odstavka 23. člena Ustave.

4.Ustavnopravno relevanten bi lahko bil očitek pritožnikov o odstopu od enotne sodne prakse. Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je namreč lahko kršena, kadar odločitev sodišča brez utemeljenega razloga odstopa od ustaljene sodne prakse. Vendar pa pritožnika s sklicevanjem na sodbo Višjega sodišča ne moreta očitati odstopa od sodne prakse Vrhovnemu sodišču. Poleg tega iz citirane sodbe Višjega sodišča izhaja, da sploh ne gre za podobna primera, kar jima je že Vrhovno sodišče pojasnilo. Iz primera, na katerega se sklicujeta pritožnika, izhaja, da je sodišče ugodilo zahtevku tožnika na izplačilo razlike v plači, ker je ugotovilo, da so bile plače nezakonito znižane, kar pa ni mogoče trditi za primer pritožnikov, v katerem so sodišča ugotovila, da so bile plače zakonito znižane. To svojo ugotovitev so sodišča zadostno obrazložila, v skladu s pravili pravne stroke.

5.Iz pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave med drugim izhaja, da se mora pritožbeno sodišče opredeliti do bistvenih navedb v pritožbi. Pritožnika pavšalno očitata pritožbenemu sodišču, da je ignoriralo vsebino pritožbe, zamolčalo njeno bistvo in tako pritožbo naredilo za neučinkovito in brezpredmetno. Enako zatrjujeta za revizijo, kar bi bilo lahko sicer upoštevno z vidika kršitev 22. člena Ustave. Vendar pa je tudi ta očitek pritožnikov neutemeljen, saj zgolj s povsem pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami pritožnika ne moreta utemeljiti kršitvi teh ustavnih pravic.

6.V čem naj bi bila podana kršitev pravice do svobode dela iz 49. člena Ustave in pravice do varstva dela iz 66. člena Ustave, pritožnika prav tako nista izkazala. Njuno pavšalno zatrjevanje, da jima je sodišče kot šibkejši stranki v delovnem razmerju odreklo sodno varstvo in ga nudilo delodajalcu, ki pa ni izpolnil svoje dolžnosti, pa za ugotovitev, da sta jima bili kršeni ti dve ustavni pravici, ne zadostuje.

7.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

8.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker pritožnika ne navajata nobenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan