Jedro

Zavezanec je dolžan v določenih rokih Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov obvestiti o načinu izpolnitve svoje obveznosti zaposlovanja invalidov ter tudi preložiti predvidena dokazila ter poročila. Navedeno ima namreč vpliv na pričetek upoštevanja izbranega načina nadomestne izpolnitve obveznosti, dokazuje pa tudi, da je bila nadomestna izpolnitev opravljena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov (v nadaljevanju: Sklad) odločil, da mora tožeča stranka zaradi neizpolnjevanja obveznosti zaposlovanja invalidov za obdobje od januarja 2008 do marca 2011 plačati prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 69.417,33 EUR, zamudne obresti v višini 14.490,51 EUR, to je skupaj 83.907,84 EUR. Navedeno obveznost je tožeča stranka dolžna plačati v roku 15 dni, sicer bo začet postopek davčne izvršbe. V obrazložitvi odločbe Sklad navaja, da pravno podlago za izdajo odločbe in določitev obveznosti predstavljata Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) ter Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Ur. list RS, št. 111/05, 31/07, 21/08, v nadaljevanju: Uredba). V skladu s 65. členom ZZRZI in 15. členom Uredbe je delodajalec, ki kvote ne izpolni z zaposlenimi invalidi niti z nadomestno izpolnitvijo, dolžan mesečno ob izplačilu plač oz. do zadnjega dne v mesecu obračunati in plačati prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 % vsakokrat veljavne minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. V primeru, da navedene obveznosti ne izpolni, ga Sklad pisno pozove, da v naknadno določenem roku plača prispevek. Če tega ne stori niti po pozivu, Sklad izda odločbo o obveznosti plačila. Podatki za izračun obveznosti so vsakemu delodajalcu znani, saj gre za podatke, s katerimi sam razpolaga in za javne evidence. Sklad je tožeči stranki dne 6. 10. 2011 poslal poziv k plačilu neplačanega prispevka, ki ga je ta prejela dne 7. 10. 2011. Ker kljub temu svoje obveznosti ni izpolnila niti ni dokazala, da ni zavezanec za plačilo prispevka, je Sklad izdal izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbo tožeče stranke, ki je ugovarjala, da je svojo obveznost izpolnila na podlagi nadomestne izpolnitve kvote, ker ima sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem A. d.o.o. vse od leta 2006. Delodajalci, za katere velja dolžnost zaposlovanja invalidov, lahko izberejo tudi nadomestno izpolnitev kvote v skladu s 64. členom ZZRZI. Na podlagi določil Uredbe je nadomestna izpolnitev kvote za posamezni mesec izpolnjena, če stroški dela iz pogodbe dosegajo ali presegajo znesek minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga moral delodajalec zaposliti, da bi izpolnil predpisano kvoto. Nadomestno izpolnitev kvote je treba napovedati za največ 12 mesecev ter Skladu predložiti pogodbo v roku 7 dni po njeni sklenitvi. Glede na podatke iz uradnih evidenc je tožena stranka ugotovila, da tožeča stranka ni izpolnila zakonskih določil glede obveščanja sklada. Delodajalcu morajo biti zakonski predpisi jasni in znani, prav tako pa gre za podatke, s katerimi delodajalec sam razpolaga in jih Sklad, dokler zanje ne zve, ne more predvideti.

Tožeča stranka v tožbi ugovarja, da je v celoti izpolnila svojo obveznost po ZZRZI. Z družbo A. d.o.o. ima namreč sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju na področju izdelave, montaže in sestavljanja drobnih kovinskih izdelkov. Predvideno število opravljenih ur na mesec po pogodbi znaša 3.100. Družba A. d.o.o. ima status invalidskega podjetja, na podlagi pogodbe pa priznan strošek dela za vsakega invalida, ki bi ga morala zaposliti tožeča stranka v okviru kvote, znaša 12 minimalnih plač letno. Pogodba je bila tudi realizirana, kar izhaja iz računov za opravljene storitve in dokazil o plačilih teh računov. Tožeča stranka zgolj ni izpolnila svoje obveznosti, da bi o sklenjeni pogodbi obvestila Sklad, zaradi česar pa bi ji bila lahko naložena zgolj globa. Materialno pravno zmotno je stališče tožene stranke, ko je zaradi neizvršitve poročanja naložila v plačilo prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Navedeno je tožeča stranka izpostavila v pritožbi, vendar pritožbeni organ o teh navedbah ni zavzel stališča, kar je bistvena kršitev določb postopka. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožen stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih navedbah in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožeča stranka svojo obveznost iz kvotnega sistema po določbah ZZRZI izpolnila z nadomestno izpolnitvijo kvote na podlagi 64. člena ZZRZI ter 8. do 12. člena Uredbe.

V skladu z določbo 64. člena ZZRZI lahko delodajalec, kolikor ne zaposluje zadostnega števila invalidov, namesto plačila prispevka, izpolni obveznosti iz naslova kvote s sklenitvijo in obojestransko izpolnitvijo obveznosti iz pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oz. invalidskim podjetjem, po kateri se priznavajo stroški dela v višini zneska 12 minimalnih plač letno za vsakega invalida, ki bi ga moral delodajalec zaposliti v okviru predpisane kvote. Pogodbo o poslovnem sodelovanju je zavezanec dolžan posredovati Skladu v roku 7 dni po sklenitvi. Podrobnejše določbe glede nadomestne izpolnitve kvote vsebuje Uredba. Ta v 9. členu določa, da Sklad poslano pogodbo šteje kot napoved zavezanca, da namerava nadomestno izpolniti kvoto. S pogodbo je zavezanec dolžan poslati tudi izpolnjen obrazec za napoved nadomestne izpolnitve. Sklad upošteva napoved nadomestne izpolnitve kvote od prvega dne v mesecu, ko prejme pogodbo z obrazcem za napoved. Nadomestno izpolnitev kvote je možno napovedati za največ 12 mesecev. V 12. členu pa je določeno, da mora zavezanec najpozneje v roku 60 dni po izteku koledarskega leta, v katerem je uveljavljal nadomestno izpolnitev kvote, poslati Skladu poročilo o obojestranski izpolnitvi pogodbene obveznosti na obrazcu, ki ga pripravi Sklad. Če zavezanec ne predloži poročila in dokazil, se šteje, da nadomestna izpolnitev kvote ni bila opravljena.

Iz podatkov spisa izhaja in v zadevi tudi ni sporno, da tožeča stranka Sklada sploh ni obvestila o domnevno sklenjeni pogodbi z družbo A. d.o.o., niti ni napovedala nadomestne izpolnitve. Tudi po izteku vsakega koledarskega leta, čeprav bi naj poslovno sodelovanje trajalo neprekinjeno od leta 2006 dalje, ni dostavila zahtevanih listin in dokazil v skladu z določili Uredbe. Tožeča stranka je tako šele v pritožbi in v tožbi predložila pogodbe ter listine, s katerimi dokazuje, da je svojo obveznost po ZZRZI v obliki nadomestne izpolnitve kvote izpolnjevala celo obdobje, na katero se nanaša izpodbijana odločba.

Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da je v zadevi relevantno, ali je zavezanec pri izbiri načina izpolnitve svoje obveznosti, ki jo omogoča ZZRZI, ravnal na način, kot to določata zakon in Uredba. V skladu z navedeno materialno podlago pa mora zavezanec v določenih rokih Sklad obvestiti o načinu izpolnitve svoje obveznosti ter tudi preložiti predvidena dokazila ter poročila. Navedeno ima namreč vpliv na pričetek upoštevanja izbranega načina nadomestne izpolnitve, kakor tudi na ugotovitev, ali je bila nadomestna izpolnitev opravljena. Uredbe izrecno določa, da se nadomestna izpolnitev kvote upošteva od prvega dne v mesecu po prejemu pogodbe z obrazcem za napoved nadomestne izpolnitve. V primeru da zavezanec ne predloži poročila in dokazil, pa se šteje, da nadomestna izpolnitev kvote ni bila opravljena.

Glede na navedeno pravno podlago je tudi po presoji sodišča ugotovitev tožene stranke, da tožeča stranka ni izpolnila zakonskih določil o obveščanju Sklada, zaradi česar se šteje, da nadomestna izpolnitev kvote ni bila opravljena, pravilna. Tožeča stranka je gospodarska družba, zato mora poznati zakonske predpise, v primeru neupoštevanja predpisov pa mora nosti pravne posledice, ki iz tega izhajajo. V konkretnem primeru ima to za posledico domnevo, da nadomestna izpolnitev ni bila opravljena, zaradi česar je dolžna plačati odmerjeni prispevek. Pri tem pa ni mogoče upoštevati listin, ki jih je priložila pritožbi, nekatere pa šele v tožbi v tem upravnem sporu, ki bi naj po njenem dokazovale, da je svojo obveznost v obliki nadomestne izpolnitve dejansko izpolnila. Pri tem tudi ne gre prezreti, da se tožeča stranka na poziv Sklada k plačilu neplačanega prispevka z dne 6. 10. 2011, ki ji je bil vročen dne 7. 10. 2011, sploh ni odzvala in ni nanj odgovorila, čeprav je bilo iz poziva razvidno, da je Sklad ugotovil, da prispevek iz naslova kvot ni bil izpolnjen, zaradi česar bo v primeru neplačila izdana ustrezna odločba. Tožeča stranka tako kljub seznanitvi z ugotovitvijo Sklada, da ni izpolnila svoje obveznosti, ni ugovarjala, da je obveznost izpolnila in to dokazovala z listinami, na katere se je kasneje sklicevala v pritožbi in sedaj v tožbi. Tožeča stranka zato zmotno zaključuje, da je bilo v zadevi materialno pravo napačno uporabljeno, ker zaradi opustitve obveščanja ji Sklad ne bi smel naložiti plačila spornega prispevka. Opustitev navedene dolžnosti, tudi kolikor bi šlo za prekršek po določbah ZZRZI (prekršek predstavlja neplačevanje prispevka iz 65. člena), namreč ne izključuje obveznosti tožeče stranke, da plača prispevek. Razloge za takšno odločitev pa je tožena stranka v svoji odločbi tudi pojasnila, pri čemer je tudi odgovorila na pritožbene navedbe tožeče stranke, zato je neutemeljen tožbeni ugovor o bistveni kršitvi določb postopka.

Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.