Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 335/96

ECLI:SI:VSRS:1997:II.IPS.335.96 Civilni oddelek

povrnitev negmotne škode denarna odškodnina višina odškodnine
Vrhovno sodišče
29. oktober 1997
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer za telesne bolečine, strah, skaženost in zmanjšanje življenjskih aktivnosti.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Tožene stranke same trpijo svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da morajo tožene stranke nerazdelno plačati tožnici še znesek 785.429,00 SIT z zamudnimi obrestmi in stroški, poleg že pravnomočno prisojene odškodnine 160.106,80 takratnih dinarjev.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in zvišalo odškodnino za 470.000,00 SIT. V ostalem je zavrnilo pritožbo tožeče stranke, pritožbo toženih strank pa je zavrnilo v celoti. Obe sodbi upoštevata revalorizirano vrednost že plačanega zneska.

Prvostopna sodba priznava tožnici odškodnino za pretrpljene in bodoče telesne bolečine 500.000,00 SIT, za strah 400.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi skaženosti 330.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 1.400.000,00 SIT. Sodišče druge stopnje je spremenilo odškodnino za duševne bolečine zaradi skaženosti na 400.000,00 SIT in zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti na 1.800.000,00 SIT, skupno na 3.100.000,00 SIT.

Zoper to sodbo vlaga revizijo tožeča stranka. Sodbo izpodbija v zavrnilnem delu. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in prizna tožeči stranki vse stroške na prvi, pritožbeni in revizijski stopnji. Predlaga tudi taksno oprostitev. Navaja, da pri odškodnini za skaženost sodišči nista dovolj upoštevali zmanjšanja gibljivosti hrbtenice, zaradi česar so tožničine kretnje toge. To je moteče tem bolj, ker je tožnica mlada in ker je bila do nesreče aktivna športnica. Opisuje pretrpljen strah, posebno tudi pred operacijo, in zaskrbljenost za končni uspeh zdravljenja. Navaja svojo prikrajšanost v življenjskih aktivnostih, pri delu doma in v športu. Zavzema se za priznanje celotne zahtevane odškodnine. Izpodbija tudi izrek o stroških in v zvezi s tem navaja, da je soglašala z valorizacijo plačanega zneska.

Tožena stranka v odgovoru na revizijo zavrača revizijske navedbe in predlaga, da revizijsko sodišče zavrne tožničino revizijo kot neutemeljeno.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Tožnica je utrpela zvin vratne hrbtenice, kar je huda in nevarna poškodba. Potrebna je bila operacija in dolgotrajno zdravljenje.

Ostala ji je omejena gibljivost vratu, ponavljajoče se bolečine v vratu in mrtvičenje leve roke. Njena delovna sposobnost je zmanjšana. Postala je nervozna. Prestala je hude in dolgotrajne bolečine, ki se še vedno občasno pojavljajo. Pretrpela je strah. Zaradi brazgotine na vratu in zmanjšane gibljivosti vratu trpi tudi zaradi skaženosti. Vse te posledice poškodbe so natančno in obširno ugotovljene na podlagi izvedeniških mnenj, posebno mnenja ortopedskega konzilija Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. S sodbo druge stopnje so v celoti pravilno upoštevane ugotovljene okoliščine. Pri tožnici je nepremoženjska škoda večja zato, ker je tožnica mlada in je bila do nesreče športno in sicer aktivna, pa jo zato poškodba in njene posledice še bolj prizadenejo. Toda to je bilo pri določitvi odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode pri sojenju na drugi stopnji upoštevano. Odškodnino za strah je pravilno določilo že sodišče prve stopnje. Prisojena odškodnina iz tega naslova ustreza ugotovljeni intenzivnosti in trajanju strahu in je v skladu s splošnimi merili, ki jih določa 200.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ter s sodno prakso v primerljivih primerih. Enako velja tudi za odškodninski postavki za duševne bolečine zaradi skaženosti in zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pri skaženosti je bila izrečno upoštevana tudi omejena gibljivost vratu in kot posledica tega opazno togo gibanje vratu, na kar tožnica še posebej opozarja v reviziji. Pri tej odškodnini in pri odškodnini zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je sodišče upoštevalo tožničino mladost in njeno prejšnjo nadpovprečno aktivnost, posebno v športu. Tudi odškodnini iz teh dveh odškodninskih naslovov sta določeni v skladu z zakonskimi merili in s sodno prakso ter sta v pravilnem sorazmerju z odškodninami, ki jih pozna sodna praksa v podobnih primerih.

Odškodnina za pretrpljene in bodoče telesne bolečine pa je bila tožnici s sodbo prve stopnje priznana v celotnem zahtevanem znesku. Tako se izkaže, da je bilo pri določitvi odškodninskih zneskov za posamezne oblike tožničine nepremoženjske škode materialno pravo uporabljeno pravilno in da ta uveljavljeni revizijski razlog ni podan.

Izrek o stroških je mogoče na revizijski stopnji presojati samo v zvezi z odločitvijo o glavni stvari. Posebej o pravilnosti odmere pravdnih stroškov ni mogoče odločati, ker se odločba o stroških v sodbi šteje za sklep (5. odst. 129.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP). Revizija pa je mogoča samo zoper sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan (1. odst. 400. čl. ZPP). Kadar je o stroških odločeno skupaj z glavnim zahtevkom, pomeni odločitev o stroških odločbo o akcesornem zahtevku, s katero postopek ni končan; končan je s sodbo o glavni stvari. Zato revizijsko sodišče ugovorov zoper odmero stroškov ni obravnavalo.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).

O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks odloči sodišče prve stopnje (1.odst. 173.čl. ZPP). Zato o tem predlogu revizijsko sodišče ni odločilo.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 1. odst. 166. in 1. odst. 155.čl. ZPP. Revizijski odgovor ni prispeval k rešitvi zadeve. Stroški zanj niso bili potrebni in jih mora zato trpeti tožena stranka sama.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia