Jedro

Prvostopna presoja o zapisniku z dne 11.6.1992 ne temelji samo na tej listini, ampak je sodišče ugotavljalo vsebino in pravno naravo sprejetega sklepa tudi z zaslišanjem prič. Zato niso izpolnjeni pogoji za spremembo sodbe po 2. tč. 373. čl. ZPP.

Izrek

Reviziji zoper sodbo se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje. Revizija zoper sklep se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka izstaviti tožeči stranki listino, s katero daje v zavarovanje vračila protivrednosti 126.000 DEM po uradnem srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vračila v zastavo več parcel v vl. št. 191. Toženi stranki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov v znesku 46.550.00 Sit. Na podlagi zapisnika z dne 11.6.1992 in izpovedi prič je ugotovilo, da je tožena stranka sprejela tako obveznost. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek, tožeči stranki pa naložilo prvostopne in pritožbene stroške. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine in zmotno uporabilo materialno pravo. Zavzelo je stališče, da zapisnik z dne 11.6.1992 ne pomeni predpogodbe. Zapisnik le povzema dogajanje na skupnem sestanku predstavnikov obeh pravdnih strank. Z.G. je zapisnik podpisala le kot tehnični usklajevalec in zato zapisnik ne pomeni izjave poslovne volje, ki bi toženo stranko obvezovala. Svojo odločitev je sodišče oprlo na 2. in 4. točko 373. čl. ZPP. Hkrati je razveljavilo tudi sklep o začasni odredbi in predlog za njeno izdajo zavrnilo.

Proti tej sodbi in sklepu vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi sodbo in sklep druge stopnje in vrne zadevo sodišču druge stopnje v novo sojenje drugemu senatu, ali pa na podlagi 395. čl. ZPP spremeni sodbo in sklep druge stopnje ter vzdrži v veljavi sodbo prve stopnje. Navaja, da je sodišče druge stopnje prezrlo, da prvostopne ugotovitve ne temeljijo samo na zapisniku z dne 11.6.1992, ampak tudi na izpovedbah prič. Zato odločitev sodišča druge stopnje ni v skladu z določbo 2. točke 373.čl. ZPP. V zvezi z drugostopnim sklicevanjem na 4. točko 373.čl. ZPP pa navaja, da ni pojasnjeno, kateri zakon naj bi sodišče prve stopne zmotno uporabilo. Pojasnjuje ozadje dogovora o ustanovitvi hipoteke. Zlasti pa poudarja, da je Z.G. podpisala zapisnik kot poslovodni organ tožene stranke. Šlo je za sestanek dveh enakopravnih pogodbenih strank in sprejeti sklep o hipotekarni pogodbi pomeni njuno odločitev o rešitvi spora, ne pa le zapis pogovorov.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija je utemeljena.

Prvostopna presoja o zapisniku z dne 11 6.1992 ne temelji samo na tej listini, ampak je sodišče ugotavljalo vsebino in pravno naravo sprejetega sklepa o hipotekarni pogodbi tudi z zaslišanjem prič. Prvostopne ugotovitve izrecno temeljijo tudi na pričevanjih Z.G., M.Š., S.Č. in J.R. Po določbi 2. točke 373. čl. ZPP sme sodišče druge stopnje spremeniti sodbo prve stopnje, če je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine ali posredno izvedene dokaze, njegova odločba pa se opira samo na te dokaze. V tej zadevi niso izpolnjeni pogoji za spremembo sodbe na drugi stopnji na podlagi 2. točke 373. čl. ZPP, ker prvostopna odločitev temelji na izpovedi prič, ki so bile zaslišane na glavni obravnavi.

Prvostopna odločitev temelji na ugotovitvi, da določa zapisnik z dne 11.6.1992 obveznost tožene stranke, da s tožečo stranko sklene pogodbo o hipoteki. To stališče je rezultat ocene vseh izvedenih dokazov. Sodišče druge stopnje je pri presoji vsebine pravnega razmerja med pravdnima strankama vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, če samo ne spremeni dejanskih ugotovitev na način, kot to predvideva zakon o pravdnem postopku. Zato je treba presojati vprašanje, ali je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno, na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega na prvi stopnji. Prvostopne dejanske ugotovitve pa ne dajejo podlage za drugostopno stališče, po katerem zapisnik z dne 11.6.1992 ne predstavlja poslovne volje pravdnih strank in po katerem podpis zakonite zastopnice tožene stranke na zapisniku ne pomeni, da je s tem tožena stranka prevzela obveznost, da s tožečo stranko sklene hipotekarno pogodbo. Taki pravni zaključki drugostpne sodbe izhajajo iz drugačne ocene dokazov, za kar pa v določbi 4. točke 373. čl., na katero se sklicuje sodba sodišča druge stopnje, ni podlage.

Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka na drugi stopnji je utemeljen. Sodišče druge stopnje je prekršilo določbi 2. in 4. točke 373. čl. ZPP, kar je moglo vplivati na pravilnost sodbe (l. odst. 354. čl. ZPP v zvezi z 2. in 4, točko 373. čl.). S tem je podan revizijski razlog po 2, točki prvega odstavka 385. čl. ZPP. Revizijska odločitev temelji na 1. odst. 394. čl. ZPP.

Sodišče druge stopnje bo moralo pri ponovnem odločanju o pritožbi tožene stranke upoštevati določbe 373. čl. ZPP. V zvezi s pravno presojo zapisnika z dne 11.6.1992 pa revizijsko sodišče ugotavlja, da ob dejanskih izhodiščih, na katerih temelji sodba prve stopnje, nima pomislekov o pravilnosti pravne razlage zapisnika kot internega prava med strankama, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Če je zapisnik odraz sporazuma obeh pravdnih strank o urejanju njunih medsebojnih razmerij, pomeni to pravno upošteven način zapisa pogodbene volje pravdnih strank, pri čemer podpis zakonitih zastopnikov nima le pomena tehničnega usklajevanja, ampak je to podpis listine, ki udeleženi stranki pravno zavezuje.

Zoper sklep o razveljavitvi začasne odredbe in zavrnitvi predloga za njeno izdajo pa revizije ni. Revizija je mogoča samo zoper sklep s katerim je postopek končan (1. odst. 400. čl. ZPP). Izpodbijani sklep o začasni odredbi ni take vrste sklep, zato je revizijsko sodišče ta del revizije zavrglo (392.čl. ZPP).