Jedro

Ker tožeča stranka z eno tožbo zoper toženki ne more hkrati uveljavljati stvarno pravnega in obligacijsko pravnega varstva, ni mogoče dovoliti obravnavane spremembe tožbe z naknadno kumulacijo zahtevkov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Odločitev o pritožbenih stroških prve toženke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dovolilo spremembe tožbe, podane v pripravljalni vlogi z dne 24. 8. 2020 (red. št. 42 spisa).

2. Tako je odločilo po ugotovitvah, da je tožeča stranka spremenila tožbeni temelj, dejansko in pravno podlago ter postavila drug tožbeni zahtevek in kumulirala več tožbenih zahtevkov; da je tožena stranka spremembi tožbe nasprotovala; da sprememba tožbe nasprotuje načelu ekonomičnosti postopka ter da za podano objektivno kumulacijo zahtevkov niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 182. člena ZPP1. 3. Zoper sklep vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga razveljavitev (prav: spremembo) tako, da se dopusti objektivna sprememba tožbe. Navaja, da obstajajo tristranska oziroma večplastna sporna premoženjska razmerja med pravdnimi strankami, ki so predmet predkazenskih postopkov. V osnovi je treba ugotoviti, ali so sklenjeni pravni posli med pravdnimi strankami pravno dopustni. Na to mora paziti sodišče samo ves čas postopka po uradni dolžnosti. Zaradi nepravilnega in nezakonitega poslovanja tožeče stranke pod vodstvom prejšnjega župana je treba tedaj nepravilno in nezakonito sklenjene pravne posle izreči za neveljavne in vzpostaviti prvotno pravno stanje glede nepremičnega premoženja. Zato je bila podana objektivna sprememba tožbe, s katero se skuša vzpostaviti za nazaj pravilno in zakonito stanje glede nepremičnega premoženja.

4. Na pritožbo je odgovorila prva tožena stranka. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po drugem odstavku 184. člena ZPP je sprememba tožbe med drugim tudi uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Ko je tožba že vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev. Vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Pritožnik niti konkretno niti smiselno v pritožbi ne graja ugotovitev sodišča prve stopnje in ocene, da razlogi ekonomičnosti postopka nasprotujejo predlagani spremembi tožbe.

7. Pritožnik pritrjuje ugotovitvam sodišča, da je bila podana objektivna sprememba tožbe. Spremenjeni tožbeni predlogi so pravilno povzeti v točki 7 sklepa. Poleg prvotno zahtevanega stvarno pravnega varstva (zahtevek za prenehanje stavbne pravice - 262. člen SPZ2 in zahtevek za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice – 99. člen SPZ) je med drugim tožnik postavil nove obligacijsko pravne zahtevke (za ugotovitev neveljavnosti pogodb – 86. člen OZ3). Tožeča stranka je samoupravna lokalna skupnost, toženi stranki pa gospodarski družbi. Za spore med njimi načeloma veljajo posebna pravila postopka o gospodarskih sporih, razen v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah (kakršen je spor za varstvo lastninske pravice in stavbne pravice) in premičninah ter v sporih zaradi motenja posesti (481. člen ZPP). Če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj, kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka (drugi odstavek 182. člena ZPP). Odločitev sodišča prve stopnje, pojasnjena s pravilnimi razlogi v točki 9 sklepa, je pravilno oprta na navedeno pravno določilo. Pritožbene navedbe, ki pojasnjuje, zakaj je bila podana objektivna sprememba tožbe za ugotovitev neveljavnosti pravnih poslov, so neutemeljene. Ker tožeča stranka z eno tožbo zoper toženki ne more hkrati uveljavljati stvarno pravnega in obligacijsko pravnega varstva, ni mogoče dovoliti obravnavane spremembe tožbe z naknadno kumulacijo zahtevkov.

8. Pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožnik pa procesnih kršitev sam konkretizirano ne graja. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena istega zakona).

9. Odločitev o pritožbenih stroških prve tožene stranke je pridržana za končno odločbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 164. členom istega zakona).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 261/1999 s spremembami 2 Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002 s spremembami 3 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami