Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Psp 72/2014

ECLI:SI:VDSS:2014:PSP.72.2014 Oddelek za socialne spore

starostna pokojnina sorazmerni del mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju sporazum z Bosno zavarovalna doba
Višje delovno in socialno sodišče
6. marec 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker je na podlagi zavarovalnih dob tako v BIH, kot v Sloveniji nosilec zavarovanja v Avstriji, kot tretji državi, priznal tožniku pravico do pokojnine na podlagi Sporazuma med BIH in Republiko Avstrijo, so podani pogoji v smislu določbe 3. odstavka 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (po katerem se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. 10. 1991 do začetka veljavnosti tega Sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju z izjemo sporazumov sklenjenih med državami nastalimi na območju bivše SFRJ, ne preračunavajo po določbah tega sporazuma), zaradi tega po uveljavitvi Sporazuma tožnik ni bil upravičen do odmere starostne pokojnine na podlagi določb tega Sporazuma pri toženi stranki, ne glede na to, da je tožnik del zavarovalne dobe dopolnil v Sloveniji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 13. 12. 2010 in št. ... z dne 4. 7. 2011, da se tožniku prizna pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine, o kateri višini mora odločati toženka v 30 dneh in da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka.

Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna. Sodišče napačno zaključuje, da zato, ker je nosilec zavarovanja v BIH kot trajanje delovne (ne zavarovalne) dobe priznaval 27 let, torej tudi vključujoč čas zaposlitve v Sloveniji, za ta čas dejansko tudi odmeril pokojnino. Tožniku za teh nekaj več kot 5 let, kar je plačeval prispevke za socialno varnost v Republiki Sloveniji pokojnina ni bila odmerjena ne v BIH, ne v Avstriji. Tožnik je predložil listinske dokaze in menil, da ni sporno, da del pokojnine za dobo prebito v BIH in v Avstriji prejema, ne prejema le dela starostne pokojnine za navajano dobo v Republiki Sloveniji. Predlagal je tudi opravo poizvedb pri nosilcih zavarovanj v Avstriji in BIH, glede zatrjevanih dejstev pa sodišče temu ne le da ni sledilo, o tem dokaznem predlogu niti ni odločalo, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Če je toženec menil, da pravic po navedenem Sporazumu nima, bi ga moral poučiti o drugem načinu uveljavitve pravic na podlagi plačanih prispevkov za socialno varnost. Toženec je odločil o zavrnitvi pravice do preračuna po Sporazumu in o pravici do sorazmernega dela starostne pokojnine tožnika, na podlagi več kot 5 let zavarovanja v Republiki Sloveniji. Pritožnik priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in tudi tistih, ki jih navaja pritožba.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 4. 7. 2011, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote A. št. ... z dne 13. 12. 2010. S slednjo je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, ter se njegova pokojnina v skladu s 36. členom Sporazuma ne preračuna.

Sodišče prve stopnje je na podlagi listinske dokumentacije v sodnem spisu ugotovilo naslednje dejansko stanje. Postopek za preračun invalidske pokojnine po 37. členu Sporazuma o socialni varnosti, sklenjenega z BIH (Sporazum; Ur. l. RS, št. 37/08 - MP 10/08) se je pričel po uradni dolžnosti pri bosansko - hercegovskem nosilcu zavarovanja dne 20. 10. 2008. Tožnik je bil zaposlen v Sloveniji v obdobju od 8. 11. 1957 do 1. 10. 1971 s prekinitvami in je dopolnil 5 let, 3 mesece in 25 dni slovenske pokojninske dobe. Iz obrazca BIH/SI 25 z dne 20. 10. 2008 je razvidno, da je zavarovanec v BIH v obdobju od 25. 3. 1962 do 11. 6. 1992 s prekinitvami dopolnil 21 let, 3 mesece in 29 dni zavarovane dobe. Ko je tožnik dopolnil starost 60 let (rojen 25. 7. 1940) mu je bila priznana starostna pokojnina v BIH od 25. 7. 2000 dalje, kakor izhaja iz odločbe Fonda za penzijsko in invalidsko osiguranje Republike Srbske, Filiala B., št. ... z dne 6. 10. 2000. Iz navedene odločbe izhaja, da se je tožniku pri priznanju pravice do starostne pokojnine upoštevala pokojninska dobo v obsegu 27 let, 7 mesecev in 12 dni in sicer za čas od 8. 11. 1957 do 11. 6. 1992. Tožniku je bila v Republiki Avstriji za zavarovano dobo 4 let (za čas od 1. 9. 1964 do 31. 12. 1969) priznana pokojnina na podlagi Sporazuma med Republiko Avstrijo in Bosno in Hercegovino.

Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je določena v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) in v Sporazumu. V skladu s 36. in 37. členom Sporazuma se pokojnine, ki jih je ena država pogodbenica priznala v obdobju od 8. 10. 1991 do uveljavitve tega Sporazuma (Sporazum je začel veljati s 1. 7. 2008) z upoštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih druge države pogodbenice, preračunajo. Te pokojnine se po uradni dolžnosti odmerijo po določbah tega Sporazuma. Po 3. odstavku 36. člena Sporazuma o socialni varnosti se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. 10. 1991 do začetka veljavnosti tega Sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju z izjemo sporazumov sklenjenih med državami nastalimi na območju bivše SFRJ se ne preračunavajo po določbah tega sporazuma. To velja tudi za tako imenovane samostojne pokojnine, priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju sklenjenim med eno od pogodbenic in tretjo državo.

Ker je na podlagi zavarovalnih dob tako v BIH, kot v Sloveniji nosilec zavarovanja v Avstriji, kot tretji državi, priznal tožniku pravico do pokojnine na podlagi Sporazuma med BIH in Republiko Avstrijo, so podani pogoji v smislu navedene določbe 3. odstavka 36. člena Sporazuma, zaradi tega po uveljavitvi Sporazuma tožnik ni bil upravičen do odmere starostne pokojnine na podlagi določb tega Sporazuma pri toženi stranki, ne glede na to, da je tožnik del zavarovalne dobe dopolnil v Sloveniji (takšno je tudi stališče Vrhovnega sodišča v sodbi opr. št. VIII Ips 107/2014 z dne 11. 11. 2013).

Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu očitku, da je sodišče prve stopnje s tem, ko ni opravilo poizvedb pri nosilcih zavarovanj v Avstriji in BIH glede zatrjevanih dejstev storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba se lahko preizkusi, izrek je razumljiv in ne nasprotuje samemu sebi niti razlogom sodbe, sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in med seboj niso v nasprotju.

V skladu z 213. členom ZPP obsega dokazovanje vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev odloča sodišče. V skladu z 8. členom ZPP odloči sodišče po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, katera dejstva se štejejo za dokazana. V skladu z 286.b. členom ZPP mora stranka kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljaviti takoj, ko je to mogoče. Kršitve na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla najti. Iz zapisnika z glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje z dne 14. 11. 2013 ne izhaja, da bi stranka uveljavljala kršitev, neizvedbe dokazov, ki jih je predlagala.

Pritožbeno sodišče šteje, da je imelo sodišče prve stopnje v listinskih dokazih zadostno podlago, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in da je upoštevajoč relevantne okoliščine tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. V skladu s 1. odstavkom 165. člena v povezavi s 154. členom ZPP je sklenilo, da tožnik, ki v pritožbi ni uspel, trpi sam svoje stroške pritožbe.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia