Jedro

Za kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku določeno, da se storilec preganja na predlog (takšno pa je po določbi drugega odstavka 146. člena KZ tudi kaznivo dejanje grdega ravnanja), mora oškodovanec podati predlog, na podlagi katerega lahko državni tožilec začne pregon kaznivega dejanja, ki se nadalje preganja po uradni dolžnosti. Kazenski pregon "na predlog" je izjema od načela oficialnosti, ker je kazenski pregon odvisen od volje oškodovanca.

Predlog mora oškodovanec podati v treh mesecih, od kar je zvedel za kaznivo dejanje in storilca (prvi odstavek 52. člena ZKP). Glede posameznih kaznivih dejanj, kjer kazenski zakon določa, da se storilci preganjajo na predlog oškodovanca, je tak predlog oškodovanca procesna predpostavka, da lahko državni tožilec sploh začne kazenski pregon. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali je navedena procesna predpostavka podana, vendar samo tega predloga ne pribavlja. To mora storiti državni tožilec, preden začne kazenski pregon. Če navedene procesne predpostavke ni, se kazenski postopek ne more začeti; če se to ugotovi šele med potekom postopka, pa se mora postopek končati. Če sodišče izda sodbo brez potrebnega predloga oškodovanca, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz

5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Ob reševanju pritožbe obdolženega S. M. se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zoper obd. S. M. iz razloga 4. točke 357. člena ZKP z a v r n e o b t o ž b a , da je z grdim ravnanjem prizadel telesno in duševno celovitost drugega

s tem, da je dne 6.5.2003 okoli 18.45 ure pred gostinskim lokalom A. na naslovu F. 67 v Škofji Loki M. T. z dlanjo dvakrat udaril v obraz tako, da je po vsakem udarcu padla v grmovje, v posledici česar je T. utrpela številne opraskanine zgornjih okončin, bila pa je tudi razžaljena.

S tem naj bi storil kaznivo dejanje grdega ravnanja po I. odstavku

146. člena KZ.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja grdega ravnanja po členu 146/I KZ.

Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Obdolžencu je v plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je pritožil obdolženec, ki v pritožbi nakazuje zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter smiselno predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se ga oprosti očitanega kaznivega dejanja.

Višja državna tožilka A. Š. iz Vrhovnega državnega tožilstva RS je v svojem pisnem predlogu, podanem skladno z določbo drugega odstavka

445. člena ZKP, predlagala zavrnitev pritožbe. Z navedenim predlogom je bil obdolženec seznanjen ter je na predlog dne 6.1.2005 tudi odgovoril.

Za kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku določeno, da se storilec preganja na predlog (takšno pa je po določbi drugega odstavka 146. člena KZ tudi kaznivo dejanje grdega ravnanja), mora oškodovanec podati predlog, na podlagi katerega lahko državni tožilec začne pregon kaznivega dejanja, ki se nadalje preganja po uradni dolžnosti. Kazenski pregon "na predlog" je izjema od načela oficialnosti, ker je kazenski pregon odvisen od volje oškodovanca.

Predlog mora oškodovanec podati v treh mesecih, od kar je zvedel za kaznivo dejanje in storilca (prvi odstavek 52. člena ZKP). Glede posameznih kaznivih dejanj, kjer kazenski zakon določa, da se storilci preganjajo na predlog oškodovanca, je tak predlog oškodovanca procesna predpostavka, da lahko državni tožilec sploh začne kazenski pregon. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali je navedena procesna predpostavka podana, vendar samo tega predloga ne pribavlja. To mora storiti državni tožilec, preden začne kazenski pregon. Če navedene procesne predpostavke ni, se kazenski postopek ne more začeti; če se to ugotovi šele med potekom postopka, pa se mora postopek končati. Če sodišče izda sodbo brez potrebnega predloga oškodovanca, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz

5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi oškodovanka M. T. predlog za pregon obdolženca v smeri kaznivega dejanja grdega ravnanja podala v roku iz 53. člena ZKP. Policijska postaja Škofja Loka je dne

12.6.2003 državnemu tožilstvu podala kazensko ovadbo zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja po členu 299 KZ.

Kazenski ovadbi ni bil priložen predlog oškodovanke za pregon, niti zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe oškodovanke. Priložen je le uradni zaznamek policista o zaznavi kaznivega dejanja (listovna št. 5), iz katerega izhaja, da sta bila policista "dne 6.5.2003 poslana na intervencijo v Škofjo Loko na F. naselje pred gostinski lokal A., kjer naj bi S. M. napadel svojo izvenzakonsko partnerico M. T. in da je za intervencijo zaprosila M. T. po telefonu na Policijsko postajo Škofja Loka". V spisu se nahaja uradni zaznamek o zbranih obvestilih od M. T. (listovna št. 7), ki pa predloga oškodovanke za pregon ne vsebuje, niti ni oškodovanka, ki je bila prvič zaslišana na glavni obravnavi dne 24.5.2004, v kazenskem postopku uveljavljala premoženjskopravni zahtevek.

Oškodovankino, v uradnem zaznamku policista navedeno, "zaprosilo za intervencijo" dne 6.5.2003 pa ni moč šteti kot predlog oškodovanke za kazenski pregon obdolženca v smeri kaznivega dejanja (grdega ravnanja) po členu 53 ZKP. Oškodovanka je kraj dogodka dne 6.5.2003 zapustila pred prihodom policistov v intervencijo, kasneje zoper obdolženca kazenske ovadbe (kar bi smiselno po določbi drugega odstavka 53. člena ZKP bilo moč šteti kot predlog za pregon) ali predloga za pregon ni podala, niti ni uveljavljala premoženjskopravnega zahtevka. Ovadbi Policijske postaje Škofja Loka, ki jo je državno tožilstvo prejelo dne 13.6.2003, tako ni bil priložen predlog oškodovanke za pregon obdolženca, niti tak predlog ni bil priložen obtožnemu predlogu državnega tožilstva, vloženemu na sodišče dne 9.7.2003, ko je bil še odprt rok iz 52. člena ZKP za podajo takšnega predloga.

Po določbi prvega odstavka 383. člena ZKP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, vendar pa mora vselej po uradni dolžnosti preizkusiti tudi, ali je podana kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka

371. člena ZKP (ali je podan predlog oškodovanca za pregon). Ker je sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe obdolženca zoper sodbo sodišča prve stopnje ugotovilo, da v navedeni kazenski zadevi predlog oškodovanke za pregon (ki je procesna predpostavka za pregon storilca za kaznivo dejanje po členu 146. KZ) ni bil podan, s čimer je sodišče prve stopnje z izrekom izpodbijane sodbe prekršilo kazenski zakon iz razloga 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, je sodišče druge stopnje ob pooblastilu iz 394. člena ZKP sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je iz razloga 4. točke 357. člena ZKP izreklo zavrnilno sodbo, ker so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, ter se glede na takšno odločitev do navedb v pritožbi obdolženca ni opredeljevalo.

Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na prvem odstavku 96. člena ZKP.