Jedro

Glede dopustnosti revizije zakon o dedovanju ne vsebuje posebne določbe. Zato je treba uporabiti pravilo 34. člena zakona o nepravdnem postopku, po katerem revizija ni dovoljena, če zakon ne določa drugače.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je glede dedovanja obema zapustnikoma vrnjenega nacionaliziranega premoženja odločilo, da pride v poštev dedovanje na podlagi zakona, da v zapuščino po vsakem zapustniku spada idealna 1/2 nepremičnin vl.št. 109 k.o. in da so dediči po pokojnem I.R. sedem njegovih otrok, po pokojni Z. R. pa šest otrok in trije vnuki. Pritožbo dedičev zapustnikov J. R., R. R. in P. R. je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti navedeni odločitvi vlagajo dediči R. R., J. R. in P. R. revizijo z navedbo revizijskih razlogov iz člena 385. ZPP in predlagajo razveljavitev sklepov nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa spremembo izpodbijanega sklepa višjega sodišča tako, da bo ugodeno zahtevi dedičev. Vztrajajo pri tem, da je bil dedni dogovor na obravnavi 15.1.1981 zapisan kot pogodba. Iz nje pa je razvidno, da se je R.R. dedovanju odpovedal le pogojno. Obstoja torej spor o pravni naravi sporazuma med sodediči z dne 26.5.1981. Revidenti menijo, da se ta dogovor neposredno nanaša na sporno denacionalizirano premoženje. Zaradi spornega vprašanja bi morala biti zapuščinska obravnava prekinjena, dediči pa napoteni na pravdo (člen 210. zakona o dedovanju).

Dedinje M. V., E. P. in L. Z. so na revizijo odgovorile in predlagale njeno zavrnitev, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Odločbi nižjih sodišč, ki sta predmet revizijske graje, sta bili izdani v zapuščinskem postopku. Postopek v zapuščinskih zadevah pa je glede na določilo 1. člena zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86) vrsta nepravdnega postopka, za katerega, če v zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/86 do 23/78) ni posebnih določb, veljajo splošne določbe nepravdnega postopka. Takšne ugotovitve ne spreminja okoliščina, da je bil zapuščinski postopek uveden zaradi dedovanja obema zapustnikoma vrnjenega denacionaliziranega premoženja. Glede dopustnosti revizije zakon o dedovanju ne vsebuje posebne določbe. Zato je treba uporabiti pravilo 34. člena zakona o nepravdnem postopku, po katerem revizija ni dovoljena, če zakon ne določa drugače. Ker izjema, ki bi onemogočala uporabo pravila 34. člena zakona o nepravdnem postopku o nedovoljenosti revizije, po določbah zakona o dedovanju ni predpisana, revizija v zapuščinskem postopku torej ni dovoljena. Revizijsko sodišče je zato postopalo po določbi 392. člena ZPP (zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 1/91-I) in vloženo revizijo zavrglo. Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel, ker niso bili zaznamovani.